Kako smo se znašli v tej situaciji, ko beseda kultura počasi izpodrinja besedo umetnost? In kako se lahko iz tega rešimo? To so vprašanja, ki so se mi porajala v preteklem tednu, medtem ko sem se vozila na snemanje v Vukovar. Vse več radijev vrti hite, preprosto veselo pop glasbo. Radio nam pomaga postrojiti zadnje molekule serotonina v našem izmučenem telesu, tako da vrti glasbo, ki je napisana za maso. Utrujeni in željni razvedritve smo. Odklop je cilj, ne toliko biti pretresen ali ganjen. 

Slava in bogastvo v očeh mladih nista več stranski učinek dobrega dela, ampak prioriteta. Ne gre več za vprašanje: »Kaj imam rad? To bom delal in to mi bo prineslo bogastvo.« Temveč se sprašujejo: »Kaj mi bo prineslo bogastvo in slavo? To imam rad.« 

Zvečer je povprečen človek še bolj izpit, izpit od dneva, izpit od poklica, ki ga nerad opravlja. Odklop je cilj. Nima energije za vsebine, za katere ve, da bodo poškodovale njegovo podobo, ki si jo je čez dan tako močno prizadeval ohraniti celo. Vse preprostejše vsebine izbiramo, ker smo utrujeni, zato umetnost v pravem pomenu besede trohni, umetnik, pa v želji za preživetjem zapira svoja pavja peresa, da bi ga kokoške lahko sprejele. 


Smisel umetnosti je, da se te dotakne, te pretrese, v tebi nekaj spremeni, odpre. Pod takšnimi pritiski smo, da večina ljudi vsak dan daje vse od sebe, da bi ostali prizemljeni. Človek si zase in za svet zgradi verzijo sebe, kvazi idealnega sebe, za kar je potreben trud, usodni so kakršni koli tresljaji, ki bi podobo zamajali. Ni časa za dvome, ni časa za pretrese. Samo delo in oddih, delo in oddih. Ni časa za rast. Poplava informacij. Izberi prvo. Ne išči preveč. Ne poglabljaj se pregloboko. Ostani na površini, površino poznamo. Drugačen bom zato, ker moram biti drugačen, če hočem izstopati. Izstopati pa hočem, ker če ne izstopaš, ne obstajaš. Takšno mišljenje nam vsiljuje družba.

Slava in bogastvo v očeh mladih nista več stranski učinek dobrega dela, ampak prioriteta. Ne gre več za vprašanje: »Kaj imam rad? To bom delal in to mi bo prineslo bogastvo.« Temveč se sprašujejo: »Kaj mi bo prineslo bogastvo in slavo? To imam rad.« In tovrstno razmišljanje je recept za poplavo pesmi z obupnimi besedili, agresivnih nizkofrekvenčnih stand upov in zapisov, ki me zaradi bolne želje po prepoznavnosti pustijo prazne. 

Obstajajo slikarski obrtniki in obstajajo slikarji umetniki. Tanka je meja med umetnostjo in obrtjo, včasih se prepletata, včasih je meja nedorečena in celo nepotrebna. Oboje cenim in oboje potrebujemo. Severino globoko cenim. Spoštujem jo, kot spoštujem mizarja in šiviljo. Neizmerno sem hvaležna njihovemu obstoju. Ampak obrt ne more nadomestiti umetnosti. In umetnik ne more biti vsak in umetnosti se ne moreš lotiti z egom. Zato je potrebno niz razmišljan »kaj mi bo prineslo bogastvo in slavo« pretrgati.

Svet ne potrebuje še več herojev, trendseterjev, uspešnežev, vplivnežev in popularnežev, svet potrebuje ljubezen, zdravje in mir. Mislim, da bi otrok moral izhajati iz tega, da bi se lahko odločil, kaj bi rad v življenju počel. In TikTok mu pri tem definitivno ne pomaga.