»Nekaj vam želim povedati« je naslov prve avtobiografije Vlaste Nussdorfer, v kateri boste – kot obljublja sama in zagotavljamo vsi, ki smo jo na dušek prebrali – spoznali zanimive anekdote, zgodbe, pretresljive spomine, žalost in veselje. Gre za njeno najbolj dinamično in neposredno delo, z vsemi imeni ter priimki. V nekoliko drugačnem tonu pa sogovornica, ki v teh dneh priskoči na pomoč tudi vnuku pri šoli na daljavo, spregovori o doživljanju bližajočih se praznikov.

Kot vrhovno državno tožilko in nekdanjo varuhinjo človekovih pravic vas moram vprašati: Kako covid-19 krati naše ustavne pravice?

Virus je zagotovo usodno zarezal v naše vsakdanje življenje. Iz povsem realnega je postalo precej virtualno. Še najlažje je vzdrževati razdaljo, si umivati roke in nositi masko. Ne vem, zakaj se tega ne bi mogli dosledno držati. Veliko huje je z drugimi omejitvami, zlasti za najranljivejše: otroke, mladostnike in starejše. Njih izolacija zelo prizadene. Srčno upam, da virus čim prej izgine, tako kot je že v nekaterih daljnih deželah. Bo morda pomagalo cepljenje ali bo tudi to in prav to spet razdelilo že tako razdeljeno javnost? 

Sladice, predvsem potico, sta pripravljali obe tašči (op. p. hčerina oz. sinova). Z veseljem bi jih tudi sama, a red mora biti. Obe sta krasni kuharici in vsaka družina je dobila svojo zadolžitev. Držim se navodil. 

Na prvo žogo bi rekla, da ne prisegate na bučna praznovanja. S kom boste letos preživeli praznike?
Vsako leto doslej sem praznike preživela z ožjo družino, zadnja leta sva bila z možem gosta pri hčerkini ali sinovi družini. Zadolžena sem bila za predjed, vse ostalo so pripravili drugi. Bilo je zelo lepo. Kako bo letos, seveda še ne vemo. Upam, da bom s sinovo družino, ki živi v Ljubljani, hčerka je namreč v Komendi. Nisem je videla že skoraj dva meseca in za vse je kriv kar covid-19. Morda pa jih obiščeva med temi prazniki. Morda. Zelo pogrešam vnukinjo Laro. 


Zanimiv pristop z delitvijo hodov. Vi torej poskrbite za ogrevanje. Kdo pa je zadolžen za sladico?

Sladice, predvsem potico, sta pripravljali obe tašči (op. p. hčerina oz. sinova). Z veseljem bi jih tudi sama, a red mora biti. Obe sta krasni kuharici in vsaka družina je dobila svojo zadolžitev. Držim se navodil.

Vem, da ste dobra in praktična kuharica. Gotovo imate kakšen adut v rokavu!
Ker je recept za potico običajno zelo zahteven, pekla sem jo le enkrat, ponujam lažjega. Recept za poenostavljeno potico sem dobila od prijateljice. Enkraten je.