Vid, v Sloveniji veljate za enega najbolj priljubljenih, cenjenih komedijantov. Morda komu niste všeč, a verjetno ni slavne osebe, ki nekaj dela dobro, izstopa, da komu ne bi šla na živce.

Tudi ni nujno, da delaš dobro. (Naredi premor.) Ne glede na to, kar počneš, lahko koga zmoti, morda že samo lik, ki ga predstavljaš. Celo pri pujsi Pepi, ki jo imajo načeloma radi vsi otroci, se bo našel kakšen otrok ali odrasel, ki bo rekel: »Kaj zdaj ta prasica dela v risanki?!« (Nasmeh.) Tudi pri ribiču Pepetu, ki je najbolj neškodljiv, prijeten, simpatičen lik, se bo našel 14-letnik, ki bo prhnil: »Eh, pojma nima!«

Seveda, rad bi imel otroke, se poročil in vse to, o tem ni dileme. Moja partnerica prav tako. Verjamem, da je treba imeti žensko, v kateri vidiš tudi mamo svojih otrok, nekoga, s katerim boš v dobrem in slabem. To je najpomembnejša stvar, kar zadeva partnerstvo.  

Ali imate občutek, da vas je slava česar koli oropala, odkar ste znani?

Edina stvar, za katero mi je žal, da mi jo je slava vzela, je anonimnost. V večini imajo ljudje o tebi vnaprej izdelano mnenje, ne da bi te sploh osebno poznali. V javnosti imam pogosto občutek, da buljijo vame, in takrat izgubiš še tisto malo intime, ki si jo imel s svojo družbo. 

Vam je kdaj okoli vratu nenadoma padla kakšna ženska iz občinstva? Ali je bilo kaj posebno neprijetnega zaradi nadlegovanja?

Fizično gledano ni bilo nič slabega. Danes te ljudje najdejo s pomočjo spleta, facebooka ipd. in ti pišejo, vendar tega ne razumem kot nadlegovanje. Kadar pa dobim sporočilo, v katerem oseba že vnaprej na podlagi nekega svojega razloga določi, kako čutiva oba, potem vem, da moram biti bolj pazljiv. Jasno dam vedeti, da se ne poznava, in vse skupaj ustavim. Slabe izkušnje so povezane predvsem z mojim počutjem, saj me, kadar imam težek dan, kakšni izpadi bolj potrejo. (Imitira pijanca, ki nekaj kriči, a ga zaradi stanja, v katerem je, težko razumeš, kaj sploh govori.) Ljudje včasih vpijejo za teboj tudi popolne bedarije.

Nekateri verjetno hočejo pokazati, da oni tudi znajo in so lahko še bolj duhoviti?

Tudi, ja. Zanimivo, kako hitro si nekateri jemljejo pravico, da me žalijo samo zato, ker sem komik. Kadar sam koga špikam, zafrkavam, to počnem v pogovoru s kolegi oziroma prijatelji, ljudmi, ki jih imam rad oziroma za katere čutim, da smo na podobni ravni. Nikomur sicer ne ostanem dolžen, če me začne žaliti. (Zvit nasmešek.) Kakšni neznanci denimo začno komentirati moj videz, nos, lase ipd.

Retorika, ki se ponavadi uporablja v rumenih medijih v zvezi s partnerstvi, mi ni všeč. Kot bi se vse lepo nekako izrodilo, popačilo. Moji partnerici prav tako ni do tega, da bi se izpostavljala v medijih, ker tudi ni medijsko znana. Svojo zasebnost delim zgolj z ozkim krogom ljudi. 

Pa dajte no, saj vaš nos ni tako zelo velik! Tega se je nekdo spomnil in vsi ponavljajo kot papige.

Drži, jaz sem se tega spomnil. (Smeh.) Sam se pogosto delam norca na ta račun. Pa vendar, vi me gledate naravnost, če bi me videli iz profila, tega ne bi rekli. (Hehet s pomenljivim pogledom.)

Sami provocirate?

Ne, tako ljudem pokažeš, da si sproščen.

Po klasičnih lepotnih merilih mora imeti moški velik nos, ženske pa majhnega. Poglejte samo legendarne romantične filme iz zlate dobe Hollywooda, ki še vedno veljajo za pojem elegance.

Hm, mogoče je bilo tako zato, ker Hollywood že od nekdaj finančno najbolj podpirajo Judje, ki so znani tudi po ogromnih nosovih. Za ženske pa nekako nikoli ni veljal ideal, da bi imele velike. 

Pa ko sva pri ženskah, menda ste že nekaj časa v resni zvezi, a tega ne želite obešati na veliki zvon.

Sem ja, ampak zakaj vas to zanima? To sekundo mi je žal, da sem vam sploh odgovoril.

Zakaj?

Nikoli nisem rekel, da nimam punce, temveč sem odgovarjal dvoumno. Nisem lagal, a ljudje so napačno sklepali, da sem denimo zaprisežen samec ipd.

Nekateri so vas med drugim uvrstili na lestvico najbolj zaželenih samcev.

Tudi. Glavni razlog, zakaj ne želim govoriti o svoji zasebnosti, je, ker v tisku, sploh rumenem, izrečeno prepogosto izpade plehko. Vaša revija je drugačna, vi ste druga liga.

Hočete reči prva liga?

No, drugačna liga, to sem želel reči.

Menim, da je pri politikih bolj malo akcije, zato pri njih ni rednega hormonskega cikla in potrebe ne po seksu ne po pravi pozornosti in nežnosti, ki ju bolj ali manj potrebujemo vsi. Zato se rodita zagrenjenost in frustracija, ki se kažeta v tem, kako politiki medsebojno komunicirajo, še posebno, kako se odzivajo med prepiri.  

Kot kažejo podatki, sta naši reviji Ona in Onaplus najbolj brani v državi.

Čestitke! Skratka, retorika, ki se ponavadi uporablja v rumenih medijih v zvezi s partnerstvi, mi ni všeč. Kot bi se vse lepo nekako izrodilo, popačilo. Ne nazadnje moji partnerici prav tako ni do tega, da bi se izpostavljala v medijih, ker tudi ni medijsko znana. Svojo zasebnost delim zgolj z ozkim krogom ljudi. Oni vedo vse in jim popolnoma zaupam, da ne bodo klevetali okrog. Na to temo bi rad dodal, da ne razumem, zakaj me večina medijev sprašuje po zasebnem življenju, le redke pa zanima, kako razmišljam o pomembnih zadevah in o čem razmišljam.

V nekem članku, v katerem ste pisali prispodobe glede na črke abecede, ste pri črki S izbrali ne slavo, kar je danes najina prvorazredna tema, temveč seks.

(Odločno.) Zagotovo je pomembnejši kot slava. Seks je pri moških in ženskah najmočnejša energija, ki nas poganja kot posameznike. Vsi smo pogojeni z energijo seksa. Tako je, vse dokler ženska ne pride v menopavzo, moški pa v njihovo pavzo oziroma obdobje, ko izgubijo določeno raven testosterona; pa tudi takrat na nas ta energija še vedno vpliva, le da mogoče malo manj. 

V šali pravite, da s pomanjkanjem spolnosti in orgazmov človek postane zagrenjen, negativen, žalosten in prej naredi kaj neumnega, denimo gre v politiko. Pa je tam potem več posteljnih radosti?

Mislim, da ne. Videti je, kot da veliko ljudi v politiki zdravi svoje frustracije prav zaradi pomanjkanja teh užitkov. Ali je potem več seksa ali manj? Dobro vprašanje. Odvisno od položaja. Vi mislite, da se veliko onegavljajo?

Glede na to, kako zelo dolgočasna, povsem neživljenjska je lahko politika, če odmislimo, da se politiki včasih prav nesramno igrajo z našim denarjem, verjetno ja.

No, jaz pa menim, da je bolj malo akcije, zato pri njih ni rednega hormonskega cikla in potrebe ne po seksu ne po pravi pozornosti in nežnosti, ki ju bolj ali manj potrebujemo vsi. Rodita se zagrenjenost in frustracija, ki se kažeta v tem, kako politiki medsebojno komunicirajo, še posebno, kako se odzivajo med prepiri.

Upam, da me moji gledalci dojemajo kot svobodomiselnega človeka. Glavni razlog, zakaj me nekateri ljudje ne marajo, je verjetno, ker še nimam otrok in družine ter si zato predstavljajo, da imam v življenju manj odgovornosti. 

Verjetno res. Pa če se vrneva na slavo – po definiciji znane ameriške pisateljice Erice Jong, ki je sicer pisala o ženski erotiki, o slavi govorimo, ko imajo milijoni ljudi o znani osebi napačno predstavo. Kako si vas predstavlja večina?

Tisti, ki hodijo na moje predstave in nastope, imajo veliko boljšo sliko o tem, kakšen sem v resnici. V stand up komediji je še bolj kot na televiziji razviden moj način razmišljanja. Seveda vsak gleda na življenje iz svojih izkušenj in predsodkov. Nekateri ljudje še vedno napačno mislijo, da takrat, ko se iz nečesa ali nekoga norčujem, hkrati izražam svoje mnenje. Že res, da je v vsaki šali pol resnice, a odvisno, v kateri polovici. (Navihan nasmeh.)

Odlično povedano. Vaša domislica?

Tega sem se zdaj spomnil, če je to vaše vprašanje.

Verjetno pa na odru vendarle niste nikoli popolnoma enaki kot zasebno.

Zagotovo. Vprašali ste me, kako me ponavadi vidijo drugi. Natančnega odgovora vam ne bom dal, saj ne želim uokviriti svojega tipičnega gledalca. Tudi v resnici lahko zgolj predvidevam, kakšen je. Upam, da me dojemajo kot svobodomiselnega človeka. Glavni razlog, zakaj me nekateri ljudje ne marajo, je verjetno, ker še nimam otrok in družine ter si zato predstavljajo, da imam v življenju manj odgovornosti. 

Češ, kaj bo on nam solil pamet o ljubezni in odnosih?

(Nasmeh.) Tako nekako, ja. Pri svojem občinstvu pa lahko le upam, da me vidi kot kar najbolj pozitivno osebo.

Pa sicer načrtujete družino?

Seveda, rad bi imel otroke, se poročil in vse to, o tem ni dileme. Moja partnerica prav tako. Verjamem, da je treba imeti žensko, v kateri vidiš tudi mamo svojih otrok, nekoga, s katerim boš v dobrem in slabem. To je najpomembnejša stvar, kar zadeva partnerstvo.

Koliko vas ganejo določena kritika in zlonamerni komentarji?

Kritika me sploh ne moti, ker jo razumem konstruktivno, medtem ko zloba komentatorjev izraža njih same, ne mene. Največ tega drugega sem bil deležen po vodenju Eme lani februarja. Presenetilo me je, kako veliko ljudi prav hoče sovražiti ta izbor in dogodek na splošno. Res zanimivo.

Danes lahko vsak, ki je malo usekan ali negativen oziroma žleht, dobi prostor v javni debati; ne le to, mednarodno oziroma na ravni države se lahko poveže z vsemi, ki mislijo enako kot on, ter skupaj javno blatijo. Včasih so takšne posameznike umirili že prijatelji in znanci: »Pa daj ne teži, saj je ok!« Združeni v sovraštvu pa danes dobijo več zanosa. 

Hja, pri teh zadevah, ki prav tako temeljijo na davkoplačevalskem denarju, si ljudje mogoče bolj upajo izražati gnev.

(Odkima.) Res neverjetno, kako se vtaknejo prav v vse. Tudi nekateri zelo slavni ljudje niso pri Emi našli čisto nič pozitivnega, vsaj sodeč po komentarjih na spletu. Morda se s pojavom družbenih omrežij zdi, kot da je na svetu več neumnih ljudi. Sploh ni res. Razlika je le, da so bili prej omejeni na lokale in bare, kjer so se dobivali in govorili bedarije. Danes lahko vsak, ki je malo usekan ali negativen oziroma žleht, dobi prostor v javni debati; ne le to, mednarodno oziroma na ravni države se lahko poveže z vsemi, ki mislijo enako kot on, ter skupaj javno blatijo. Včasih so takšne posameznike umirili že prijatelji in znanci: »Pa daj ne teži, saj je ok!« Združeni v sovraštvu pa danes dobijo več zanosa.

Tudi oni lahko postanejo slavni.

Res je, pa čeprav le zato, ker denimo posiljujejo ovce. S povezanostjo takšnih ljudi v skupnost lahko nasilje nenadoma postane kultura, vsebina, ki jo drugi ljudje gledajo, se zgražajo, nekateri tudi všečkajo, a avtorjem razvpitih posnetkov gre povečini le za število ogledov.

Ni nujno, da gre le za bizarne, odvratne stvari, ki jih počno neznanci in tako zaslovijo čez noč. Včeraj sem videla posnetek, ko ženska rodi kar med vožnjo v avtu, ki ga vozi njen mož, medtem ko jo snema.

Sem videl, neverjetno miren je bil, vsa čast. Ona je bila tudi neverjetna. Pa kako hitro se je vse skupaj zgodilo. Tukaj vidimo, kako lahko ljudje presenetijo sami sebe, ko se tudi v najbolj dramatičnih okoliščinah odzovejo mirno. 

V opisanem nenavadnem primeru je prevladala lepota, presežen je bil tabu poroda.

Brez dvoma. Podobno velja za dojenje v javnosti. Od kdaj je to nekaj napačnega? Kateri moški bi se branil pogleda na lepo nabreklo dojko, na kateri se hrani otrok? Morda pa moti tiste ženske, ki imajo uvele dojke?

Morda, ja. Star pregovor pravi, da ljudje umremo, živali tudi, le nekaj je, kar nikoli ne umre, to je slava. Nekdo je lahko javno povsem neznan, a se ga bodo v družini za vedno spominjali denimo po tem, da je iz potoka rešil še edino kravo v vasi.

Res je, tudi lokalna slava in čast imata svojo moč, bodisi v pozitivnem bodisi negativnem pomenu besede.

Premalo je zavedanja o tem, da poroka in otroci ne rešijo težav; te se kvečjemu še bolj izrazijo. Od nekdaj sem razmišljal o teh stvareh, ko so se zgodile ljudem, ki jih imam rad. Konkretno, vedno me je zanimalo, kako dati na stran egoizem in se podati v odnos zato, da nekaj lepega razvijaš, gradiš, ne pa rušiš. 

Z bratom Domnom sta odraščala ob slavnem dedku, igralcu Aleksandru Valiču, ter očetu Iztoku Valiču.

V otroštvu svojih prednikov nisva dojemala kot slavna, denimo: »U, dedi je pa slaven!« Tudi on je bil namreč ves čas skromen, pač, igral je, za slavo mu ni bilo dosti mar; morda je celo babici pomenila več kot njemu. Prav tako ni bil komolčar, raje je delal v svojo škodo, kot da bi koga onemogočil le zaradi svojega napredovanja. Po mojem mnenju bi si Borštnikov prstan zaslužil že deset let prej. Pač ni lobiral, kot smo lahko videli ali lahko še vidimo pri kakšnih igralcih, ki prejmejo slovite nagrade, še preden naredijo kaj zares izjemnega. 

Vaša avtorska komedija Tvoj bodoči bivši mož je nekaj posebnega. Kaj si želite sporočiti z njo? Tudi vi ste iz družine ločenih staršev.

(Pokima.) Drži. Gre za komentar na to, zakaj se ljudje dandanes tako hitro ločujejo. Menim, da prehitro obupajo le zaradi bolj ali manj običajnih težav, ki jih imajo sami s seboj ali v odnosih. Premalo je zavedanja o tem, da poroka in otroci ne rešijo težav; te se kvečjemu še bolj izrazijo. Od nekdaj sem razmišljal o teh stvareh, ko so se zgodile ljudem, ki jih imam rad. Konkretno, vedno me je zanimalo, kako dati na stran egoizem in se podati v odnos zato, da nekaj lepega razvijaš, gradiš, ne pa rušiš. V partnerski odnos nikoli ne smeš zaradi svojih problemov, temveč jih moraš najprej rešiti pri sebi v temeljih. V nasprotnem se nimaš pravice čuditi in pritoževati, če ostaneš sam.