Na Japonsko nam seže pogled vsakokrat, ko premišljujemo o dolgoživosti. A tamkajšnji strokovnjaki zelo dobro poznajo tudi delovanje stresa. Antropolog Jošifumi Mijazaki z japonske univerze v Čibi je vrsto let posvetil meritvam okrevanja od duševnega stresa v naravi. Njegov sodelavec, imunolog Qing Li, pa se je osredotočil predvsem na vprašanje, kako narava vpliva na razpoloženjska stanja in stres, kot se izražajo v človekovem imunskem sistemu.

Japonski poslovneži so v raziskavi tri dni vsako dopoldne dve uri pohajkovali v naravi. Izpostavljenost naravi je v njihovi krvi povečala število naravnih celic ubijalk za kar 40 odstotkov. 

Oslabljen imunski sistem

Naravne imunske celice ubijalke (NK-celice) nas varujejo pred bolezenskimi dejavniki in jih je mogoče izmeriti v laboratoriju. Znano je, da je eden od dejavnikov, ki zmanjšujejo njihovo število, tudi stresno življenje. In če lahko človek v naravi okreva, je Qing Lija zanimalo, ali lahko narava število naših NK-celic poveča in s tem sodeluje pri boju z okužbami in rakom.

Pred desetimi leti se je zato odločil za projekt, ki je skupino tokijskih poslovnežev srednjih let popeljal v gozdove. Tri dni so vsako dopoldne dve uri pohajkovali v naravi. »Na koncu so krvni testi pokazali, da se je število njihovih naravnih celic ubijalk povečalo za 40 odstotkov. Mesec pozneje je bilo še vedno za 15 odstotkov višje kot na začetku. V nasprotju s tem pa se med sprehodi po mestu, ki so trajali enako dolgo, njihove ravni NK-celic niso spremenile,« zapiše Williamsova.



Vstopiti v rehabilitacijski vrt

Kar se raziskovanja odziva ljudi na naravo tiče, so šli Švedi še korak dlje. Rehabilitacijski vrt Alnarp je neke vrste živi laboratorij. Tam se najdejo pacienti, ki trpijo zaradi stresa na delovnem mestu. Večina je depresivna, brez volje do življenja. Anna-María Pálsdóttir, tamkajšnja terapevtka, je o njih dejala: »Preden pridejo sem, so od sebe že odrezali vse, samo še pri življenju poskušajo ostati.« Program uresničujejo vse leto, kajti mnogi so v tako slabem stanju, da niso sposobni občutiti prav ničesar več. Sožitje z rastlinami jih navaja bivati tu in v sedanjem trenutku. Na koncu programa se simptomi zmanjšajo za 20 odstotkov. A bistveno vprašanje je, ali na začetku obveljaš za bolnega ali ne. Namreč, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v minulem letu 27 odstotkov evropskega prebivalstva oziroma 83 milijonov ljudi doživelo vsaj eno obliko motnje duševnega zdravja. Kakšne bi bile te številke, če bi si človek utegnil vzeti čas za okrevanje? Če bi si priznal, da ni zdrav? Da življenje v nenehnem stresu ni pot, ki vodi v duševno stabilnost. Program rehabilitacijskega vrta je z leti postal tako uspešen, da ga plačuje švedska vlada in ga začenjajo posnemati tudi drugje. Vrsta na čakalnem seznamu za vstop je dolga. A ni treba na Švedsko, da bi našli gozd, utrip živega. Vse, kar potrebujete, je – čas.