Kako razumeti instagram?

Instagram je mobilna aplikacija za izmenjavo fotografij in kratkih videov, ki jih prej olepšate s filtri. Besedilo ima drugotno vlogo. Je družbeno omrežje z najhitrejšo rastjo. Ena od njegovih prednosti je enostavna uporaba. Od svojega začetka leta 2010 raste. Leta 2012 ga je kupilo podjetje Facebook in postopoma z dodajanjem novih funkcionalnosti in spreminjanjem podobe še danes zagotavljajo svežino in rast števila uporabnikov. Privablja predvsem mlajšo generacijo. Skoraj 68 odstotkov uporabnikov instagrama je mlajših od 35 let.

Raziskave kažejo, da je instagram najslabše družbeno omrežje za duševno zdravje mladih. A uporabljajo ga množično. 

Politiki na ogled

Tudi v Sloveniji zaseda visoko drugo mesto glede na število dnevnih in tedenskih uporabnikov. Tam najdemo številne javne osebnosti in celo politike. Borut Pahor in Karl Erjavec sta svojevrstni pojavi na tem družbenem omrežju in verjetno ne bosta prepričala veliko sledilcev, naj se udeležijo volitev in volijo njiju, vseeno pa si prek tega kanala utirata pot v klasične medije in pogovore ljudi. Tako kot, denimo, v ta članek.



Nežin insta eksperiment

Da bi preverila, kako deluje instagram, in trike, ki jih uporabljajo vplivneži, ter jih razkrila mladim, sem se za mladinsko oddajo Osvežilna fronta na TV Slovenija lotila eksperimenta. Počela sem vse, kar počnejo najstnice in njihove vzornice na instagramu, da pritegnejo pozornost. Le da sem poleg beleženja všečkov spremljala še, kaj se ob izpostavljanju dodelane spletne podobe dogaja z mano. In dogajalo se je veliko.

1. dan

Tamara Langus in Maša Butara, poznavalki družbenih omrežij, sta mi dali kup napotkov, kako postati uspešna na instagramu. Vplivnež. Povzemam tri strani zapiskov. Občinstvo, sploh mlada dekleta, vlečejo moda in ličila (selitev iz tradicionalnih ženskih tiskanih medijev na splet). Če želim biti uspešna, moram objavljali vsak dan, na začetku vsaj dvakrat. Fotke morajo biti lepe, stajlingi dodelani. Zgraditi moram skupnost. Všečkaj in komentiraj drugim in všečkan in komentiran boš, je spletna zapoved. Komunicirati je dobro v angleščini, zaradi večjega občinstva. Isti razlog za mednarodno ime. Na spletu sem postala Agnes Stardust Style. Instagramarka se ne rodi, ampak to postane. Tudi v glavi.

!prekinitev!

Lep, lepši, vplivnež

Na instagramu je treba biti lep. Najlepši! Na spletu lahko najdete številne lekcije v obliki člankov ali videov, ki vam bodo pomagali najti pravo pozo za popolno fotografijo in popolno ličenje. »Trebuh not, prsi ven« je premalo. Dekleta postajo resnične mojstrice ličenja in poziranja pred kamero. Z objavami na instagramu so se uveljavile prav posebne in popularne poze. V iskanju individualnosti se, ironično, zgledujemo po zvezdnikih. Kopiranje zvezdnikov pomeni vse več kopij in vse več obremenjenosti s tem, da bodo fotografije popolne.



Kaj pa če je vreme slabo? In kaj če so v ozadju ljudje? Malenkost. Z nekaj filtri lahko pričaramo sonce in s kakšnim orodjem izrežemo ljudi, ki motijo naš idealni prizor.

8. dan

Najprej je bilo treba pripraviti fotografije. Sredi januarja. V svoji, mamini, prijateljičini in službeni garderobi sem nabrala nekaj oblačil. In sva šla s kolegom po mestu. Bilo je mrzlo in afnasto poziranje na ulici dodatno neprijetno. Dobila sem nekaj dobrih fotografij, začudenih pogledov in prehlad.

Ko sem fotografije doma pregledovala, so mi bile skoraj vse všeč, saj takšnega početja nisem vajena, a z vsakim naslednjim snemanjem sem postala bolj zahtevna in izbirčna. Opažala sem vedno več napak na fotografijah in na sebi.

Med kasnejšim fotografiranjem po Ljubljani me pogledi mimoidočih domačinov in turistov niso več motili. V nekem trenutku mi je pozornost celo godila. Preobrazba v glavi. Nomen est omen. Postala sem Stardust.

!prekinitev!

10. dan

Izbrala sem prvo fotografijo, eno uro pisala nekajvrstični tekst in izstrelila podobo v medmrežje. Število sledilcev je raslo (pomirilo me je dejstvo, da je imelo veliko najstnic, ki so mi sledile, zaklenjen profil, torej se zavedajo tveganj). V naslednjih dneh so mojemu modnemu profilu začeli slediti tudi prijatelji in znanci, česar nisem pričakovala.

Občutek neverjetnega zadovoljstva, ki sem ga doživela, ko je objava presegla mejo sto všečkov, bi najraje zatajila. Ugodje je bilo enako veselju ob pohvali za večtedensko delo. Le da je zadovoljitev prišla takoj, všečki so padali ves dan. Vloženi trud je bil bistveno manjši.

Sledilo je dvesto všečkov. In čez čas nova objava, ki jih ni doživela toliko. Razočaranje. Večer sem preživela tako, da sem drugim uporabnikom instagrama delila komplimente v obliki komentarjev in srčkov. Vse za to, da so mi vrnili z isto pozornostjo.



Všečki – nova svetovna valuta

Mladi – še mnogo bolj kot odrasli – iščejo potrditve in svoj prostor v družbi. V šoli so to dobre ocene, v športu osvojene medalje, na družbenih omrežjih pa so to všečki in čim več sledilcev. In ker so družbena omrežja vse večji del naših življenj, so pomembno vlogo dobili tudi všečki in spletni prijatelji, ki lahko spremljajo naše objave. Pehanje za temi, še pred desetletjem neverjetnimi potrditvami v družbi, je postalo nekaj samoumevnega in se tega niti več ne zavedamo. Všečki so dobili resno vrednost in veljavo. So osnovna merska enota uspešnosti in obenem tržna valuta! Ti meni, jaz tebi.

Zanimivo je, da najstniki in najstnice dandanes bolj zaupajo zvezdnikom na družbenih omrežjih (predvsem na youtubu in instagramu) kot klasičnim zvezdnikom. Pot do klasičnega zvezdništva je dolga in težka, trud pa sploh še ne zagotavlja uspeha. Na drugi strani pa je vsak lahko zvezda instagrama, celo navadna najstnica! Za to ne potrebuje posebnih talentov in v želji po potrditvah najstnice objavljajo to, kar imajo – svojo zasebnost.

Kako zelo privlačno je to družbeno omrežje za mlade, pove podatek, da 47 odstotkov mladih od 18. do 29. leta vsaj enkrat na dan uporabi instagram, pri starostni skupini od 30 do 44 let pa pogostost že upade in aplikacijo dnevno uporablja 29 odstotkov uporabnikov. Zavedati pa se je treba, da instagram uporabljajo tudi mlajši. Pogoji uporabe določajo, da naj bi imeli uporabniki vsaj 13 let. (Vir: Statista, 2018)

!prekinitev!

25. dan

Povzdigovanje banalnosti vsakdanjega življenja na raven dogodka je na instagramu obvezna. Naenkrat sem imela telefon nenehno v roki in s sledilci delila nepomembne službene obveznosti. Hojo po mestu. Družinska mačka. (Mačke so trendi, tudi otroci so trenutno zelo in.) Urejanje v maski pred snemanjem. Hamburger na kosilu z možem, ki je pikro pripomnil: »Se spomniš, ko sva se smejala ljudem, ki so fotografirali hrano, preden so začeli jesti?« Vsak odgovor bi bil odveč.



Naša skupna zasebnost

Svet se obsedeno fotografira in objavlja vsak korak, vsak prostor. Vse je priložnost za novo fotografijo. A preden obsodimo mlade, ki vse mogoče podrobnosti svoje zasebnosti delijo na družbenih omrežjih, pomislimo nase. Kaj vse ste že objavili sami? Fotografije novorojenčka, pod katerim so se vrstile čestitke? Slike z družinskega dopusta? Ste se kdaj vprašali, zakaj to počnemo? Zakaj nam godijo všečki in zakaj se radi pohvalimo?

V resnici ne gre za nov pojav. Tudi pred 30 leti smo slikali prve korake otrok in prizore z dopusta, da bi ohranili spomin in ga s podoživljanjem podaljšali. Razlika je le v tem, da danes ni treba čakati na razvijanje fotografij in organizirati druženj, kjer bodo prijatelji gledali vaše dopustniške fotografije. Namesto tega s telefonom slikamo in nemudoma objavimo na družbenem omrežju. Ti kanali nam omogočajo, da veliko več ljudi vidi naše objave veliko hitreje.

Problem je, da imamo le navidezen nadzor nad tem, kaj se z našimi objavami dogaja. Računalniško prepoznavanje obraza, objava lokacije, naša zanimanja, hobiji …, vse to daje podatke različnim podjetjem, političnim strankam, državi. Lahko zamahnemo z roko, a dejstvo je, da na spletu počnemo nekaj, česar v življenju ne bi nikdar storili. Z objavljanjem zasebnosti odpiramo vrata popolnim neznancem, ne da bi poznali njihove namene.

!prekinitev!

32. dan

Vikend sem delila s prehladom. Na profil sem objavila staro fotografijo. A potrebovala sem še nekaj. Sonce. Kavo. Normalna Neža bi seveda obležala doma, ampak Agnes je druga zgodba. Pravzaprav je vzporedno življenje Agnes začelo krojiti življenje Neže. Vedno več stvari sem počela zato, ker bodo dobro videti na omrežju. In razmišljati, kako bi svoj vsakdan zapakirala v dobro spletno zgodbo, ki jo bodo drugi radi gledali. Kot resničnostni šov.



Kako pa kaj (duševno) zdravje?

Maja 2017 sta britanski Royal Society for Public Health in Mladinsko zdravstveno gibanje (YHM) objavila rezultate obsežne raziskave #StatusOfMind, ki je proučevala pozitivne in negativne učinke družbenih omrežij na zdravje mladih od 14 to 24 let. Pri tem so raziskovalci upoštevali tudi vpliv na duševno zdravje.

Instagram se je izkazal kot dobro orodje za izražanje in samoidentiteto, a je obenem povezan z visoko stopnjo anksioznosti, depresije in strahu pred tem, da bi kaj zamudili (ang. FOMO ali fear of missing out). Končna ugotovitev je bila, da je za duševno zdravje mladih instagram najslabše družbeno omrežje. Že prejšnje raziskave so pokazale, da so mladi, ki na družbenih omrežjih preživijo več kot dve uri na dan, bistveno bolj podvrženi psihološkim motnjam.

Predstavljajte si. Če nenehno opazujete znance, prijatelje ali pa tudi popolne neznance, ki uživajo in se neskončno zabavajo, lahko hitro dobite vtis, da vam vsega tega primanjkuje. Drugi se imajo lepo, vi pa ne. Drugi so videti popolni, vi pa ne. Njihov svet je popoln, vaš pa ne. Če želite ali ne, bodo objave drugih spodbudile primerjave in morda celo obup, ker tega popolnega sveta ne morete doseči.

Zaradi objav z družbenih omrežij imamo lahko nerealna pričakovanja. Počutimo se slabše in manj samozavestne. Eden od anketirancev v raziskavi #StatusOfMind je zapisal: »Dekletom in ženam da instagram hitro občutek, da njihova telesa niso dovolj dobra, saj so fotografije obdelane s filtri in z učinki, da bi bila fotografirana telesa videti popolna.«

!prekinitev!

35. dan

Nekaterim prijateljem sem razkrila, da je profil samo projekt. »Hahaha, dobra krinka, you had me fooled. Mi pa nekaj ni kliknilo, mislim Agnes.sturdas, c'mon, daj no.« Vsaj rahel dvom prijateljev o resničnosti takšnega profila me je pomiril. Čeprav so v današnjem svetu objave, ki propagirajo slehernico v modno ikono in uživačko, nekaj normalnega. Slehernik je na družbenem omrežju zamenjal zvezdnika in svojo zasebnost ponudil občinstvu. Tako sem med drugim okoli rojstnega dne dobila sporočilo: »… Čudovite fotografije objavljaš in lepo te je videti tako posebno in lepo, res razveseljuješ z objavami ...« Čeprav so bile vse objave daleč od resničnega življenja, me je kompliment pobožal. In spletno glamurozno življenje »Agnes Stardust Style«, zaradi katerega je Neža imela bistveno manj časa in bistveno več stroškov, je postal še eden od drobnih spektaklov, ki kričijo po pozornosti na družbenih omrežjih. Skratka, manj užitkov v prostem času sem kompenzirala s pozornostjo, ki je je bila Agnes deležna na spletu. Dejansko je delovalo. Dejansko me je pozornost osrečevala.



Danes

Lahko bi zaprla profil, a nisem. Ljudje se navlečemo in 1700 sledilcev sicer ni bogastvo, je pa kapital. Profilu sem zamenjala ime, Agnes je postala Neža. A od takrat sem objavila zgolj eno fotografijo. Šla sem na hrib in to vem samo jaz. Spila sem kavo. Sama. Objave, ki so povezane z delom, pa še vedno letijo. Ne glede na to, kako jih kritiziramo, družbena omrežja so oglas. Tako za podjetje kot za posameznika. V mojem primeru oglas za mladinske oddaje, ki jih pripravljam. Mladi so tam. In zato je odgovornost odraslih, da se na spletu vedemo vzorno, toliko večja. Ker je zreducirati življenje na to, da si samo glavna vloga svojega oglasa, žalostno.

Dobra družbena omrežja spodbujajo odvisnost

Instagram je eno od družbenih omrežij, ki močno spodbuja odvisnost. Podobno, kot se marsikdo zaloti, da ure in ure preživi na facebooku in spremlja dogajanje svojih spletnih prijateljev, pozablja pa nase. Fotografiranje, olepševanje fotografij, nabiranje všečkov in pohval, pobeg iz dolgočasnosti vsakdana in strah, da bi kaj zamudili, spodbujajo odvisnost od tega omrežja. To ni naključje. Ti mehanizmi spodbujanja odvisnosti so utemeljeni na znanosti.

Eden od soustanoviteljev instagrama, Kevin Systrom, je na univerzi v Stanfordu študiral prav različne vidike razmerja med človekom in računalnikom. Gre za študij, ki močno prepleta psihologijo in računalništvo, pri tem pa obravnava kognitivne znanosti, umetno inteligenco in interakcije med človekom in računalnikom.