Ruska sopranistka Anna Netrebko kraljuje na opernih in koncertnih odrih po vsem svetu, vse odkar jo je odkril dirigent Valerij Gergijev. Od debija na Salzburškem festivalu je nastopila v vseh pomembnih glasbenih svetiščih sodobnosti. Njena vokalna zrelost ji omogoča umetniško neprekosljive interpretacije Verdijevih in Wagnerjevih junakinj ter vodilnih vlog v delih pozne romantike. Je tudi najvidnejša solistka nemške založbe Deutsche Grammophon, poje vse pomembne vloge sopranskega repertoarja, častna meščanka mesta Dunaj, modna ikona in glasbena vplivnica, ki so jo uvrstili na seznam sto najvplivnejših osebnosti. 

Foto: Tobias Schwarz/Reuters

Njen pevski dar je še bolj zasijal, ko je spoznala azerbajdžanskega tenorista Yusifa Eyvazova. Karizmatični pevec je eden najbolj iskanih tenoristov svoje generacije in reden gost vseh najuglednejših opernih hiš in festivalov po svetu, kot so Kraljeva operna hiša v Londonu, Državna bavarska opera v Münchnu, Dunajska državna opera, La Scala v Milanu, Državna operna hiša v Parizu in Metropolitanska opera v New Yorku. Ne samo, da sta se z Anno ujela profesionalno, tudi zaljubila sta se in poročila, od takrat pa sta zvezdniški operni par excellence, ki osvaja srca poslušalcev po vsem svetu. 

Operna zvezdnika sta že večkrat obiskala Slovenijo in tudi letos razprodala koncert v okviru Ljubljana Festivalu. Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma se jima je pridružil Simfonični orkester RTV Slovenija, ki mu je dirigiral Michelangelo Mazza, ki z znanima pevcema tesno sodeluje že več let, in skupaj so poskrbeli za vrhunski glasbeni večer. 

Program je bil italijansko obarvan z najbolj znanimi sopranskimi in tenorskimi arijami ter dueti iz izbranih oper. Ko je Giuseppe Verdi začel ustvarjati opere, sta bili javnost in stroka trdno prepričani, da učinkovitosti Rossinijevih oper ne more preseči. Verdi je z novimi pristopi v dramatizaciji in inventivno melodičnostjo v glasbeni ekspresiji kmalu dokazal, da se motijo. Postal je najpomembnejši operni ustvarjalec v Italiji in širše v Evropi. Po Verdiju je prišel čas za Giacoma Puccinija, ki je predhodniku sledil po vplivu in ugledu. Ustvarjal je v slogu verizma, ki je glasbeni odgovor na takrat razširjeni literarni realizem. Isti slog sta v svojih operah uporabljala Leoncavallo in Giordano.