Zapovedano zadrževanje doma vsem, ki nimajo svojega vrta, odvzame možnost preganjanja stresa s pomočjo ukvarjanja z zemljo. Ob stiku prsti s kožo pa se v človeku dokazano sprošča serotonin, torej hormon zadovoljstva oziroma sreče.

Naj zraste spet

Pri založbi Mladinska knjiga je nedavno izšel priročnik Naj zraste spet – Kuhinjsko vrtnarjenje brez odpadkov avtorice Katie Elzer-Peters, v katerem najdemo konkretna navodila. Izbrali smo jih nekaj, katerim zlahka sledimo tudi skupaj z našim podmladkom, pa čeprav imamo majhno kuhinjo. Zabava in nova koristna znanja so zagotovljeni!

»Dejavnosti, opisane v knjigi, so razmeroma preproste in se skoraj vedno posrečijo, zato bodo pritegnile tudi otroke,« zagotavlja Elzer-Petersova in dodaja: »Pri tem se bodo otroci naučili, kako zraste naša hrana, zraven pa še nekaj o zgradbi in rasti rastlin ter o vrtnarstvu na splošno. « Hkrati se bo zmanjšala količina bioloških odpadkov iz kuhinje, prihranili pa bomo tudi nekaj denarja za živila.

Listi korenja za solato ali juho 


Z ostrim nožem odrežemo zgornji del korenčka približno centimeter pod vrhom. Pri korenju, ki še ima liste, te porežemo, a pazimo, da ne poškodujemo rastnega vršička. Delčke korenja do polovice posadimo v zemljo oziroma substrat v lončku. Ta naj bo na sončnem mestu in ga redno zalivajmo. »Posajeni kuhinjski ostanki korenja ne bodo pognali korenin in v zemlji ne bo zrasel nov korenček, toda zrasli bodo listi, iz katerih lahko pripravite okusno solato ali juho, lahko pa jih tudi podušite z malo česna,« razloži Elzer-Petersova. 

Rdeča pesa kot špinača 


Za to vrsto zelenjave velja enak postopek kot pri korenju, le da rdečo peso odrežemo približno dva centimetra pod vrhom. Odrezane liste lahko takoj pripravimo v solati ali kako drugače. Na novo zrasli mladi listi so posebej okusni, tudi če jih pripravimo kot špinačo ali v juhi. Peso pustimo rasti, dokler nastajajo novi listi. Potem ko jih ni več, vrzimo ostanek rastline na kompost, če ga imamo. Elzer-Petersova priporoča, naj imetniki vrta ostanke posadijo na njem, saj bo mogoče pognalo tudi steblo s cvetovi: »Ti so drobni, kljub temu pa privabljajo veliko žuželk, ki jih oprašujejo. Vašemu vrtu bo koristilo, ker bo cvetoča pesa pritegnila opraševalce, ti pa bodo mimogrede obiskali tudi druge rastline.« 

Popečeni listi redkvice

Postopek je enak kot pri korenju. Redkvice posadimo tako, da so približno dva centimetra narazen. Spet bodo zrasli zeleni listi. Po besedah Elzer-Petersove so ti prav tako užitni, zdravi in primerni za pripravo mnogih jedi: »Najboljši so, če jih na hitro popečemo na maslu, samo toliko, da ovenijo. Po nekaj minutah jih odstavimo, posolimo in pokapamo z limoninim sokom. « 

Česen namesto mlade čebule

Glavico ekološko pridelanega česna razdelimo na stroke in jih ne olupimo. Potisnemo jih od dva do štiri centimetre globoko in jih prekrijmo s prstjo. Lonček naj bo na toplem in svetlem mestu. Elzer-Petersova opozarja, da česen, ki ga gojimo notri, navadno ostane majhen in v zemlji ne naredi čebulic, zato bodo za prehrano uporabni le nadzemni listi – namesto mlade čebule. Česen v kateri koli obliki je vsekakor pametno imeti doma, saj vsebuje snovi, ki delujejo antibiotično; z njim v ljudski medicini že stoletja uničujemo bakterije, glive in viruse.