V knjigi Lončnica bo preživela! – Nasveti za vrtnarsko nenadarjene, ki jo je napisala Veronica Peerless, so med drugim nanizani koraki presajanja lončnic. Najprimernejši čas za to opravilo, brez katerega bo prst vse bolj izčrpana in ne bo omogočala rastlini dobrih razmer za rast in razvoj, sta pomlad in jesen. 

Alarm – korenine okoli roba

Prvi znak, da rastlina kriči po boljši zemlji in morda tudi malo večjem loncu, so korenine, ovite okoli roba prsti. Večino lončnic lahko sadimo v večnamensko zemljo, le nekatere, kot so kakteje ali orhideje, potrebujejo posebne mešanice. Presajamo tako, da rastlino zalijemo dan prej, ker jo bomo zato laže izvlekli in bo tudi zanjo manjši šok. Narobe obrnjeno primemo za stebla in stresemo iz lonca. V nov lonec damo malo sveže zemlje in nanjo položimo rastlino ter prostor okoli korenin prav tako zapolnimo z novo zemljo. Nato zalijemo kot običajno, nikakor ne preveč. Sproti odstranjujemo morebitne posušene ali kako drugače poškodovane liste. Škodljivcev se najbolje ubranimo prav tako, da skrbimo za zdravje rastja, saj najraje napadejo, poškodujejo in celo uničijo ranljive, bolne rastline.

Rdeči lazarji začno jajčeca odlagati v oktobru, zato je takrat pravi čas, da poiščemo legla in jih uničimo. 

Ponoči prileze na tisoče polžev

Kdor ima vrt na prostem, se je zagotovo že srečal z nepridipravi, kot so polži. V priročniku Znebimo se polžev – 55 učinkovitih nasvetov avtor Robert Sulzberger brez okolišenja pove, da napovedovanje vojne tem uničevalnim sluzkom nima smisla, če nimamo dobre strategije: »Ponoči jih prileze na tisoče, neslišno, vsak posebej, in vrtičkarja oropajo njegovih plodov. (...) Iz vsakega grmička, iz vsakega skrivališča po vsakem deževnem dnevu, po vsaki rosni noči lezejo novi in novi lačni polži ter se odločno napotijo do naših sejancev cvetlic in nežne solatke, ki smo jih tako skrbno varovali in negovali.« Sulzberger opozarja, da smo naravno ravnovesje porušili prav vrtičkarji z nepremišljenimi posegi v naravo, zato poziva ne v prvi vrsti k pobijanju polžev, temveč k preprečevalnim in odvračalnim ukrepom. 



Uničevanje jajčec jeseni in pozimi

Med bolj zanimivimi nasveti najdemo podatek, da denimo rdeči lazarji začno jajčeca odlagati v oktobru, zato je takrat pravi čas, da poiščemo legla in jih uničimo. Pri vrtnih lazarjih poteka odlaganje jajčec novembra in decembra. Naravni sovražniki polžev so ježi, rovke, krti, krastače, žabe, race, odrasle kokoši in ptice, zato je priporočljivo okolico urediti tako, da je prijazna omenjenim živalim, med drugim s posaditvijo grmovnic, živih mej in seveda dreves. Na vrtu je za odvračanje polžev posebno priporočljivo imeti rastline sive barve in z zimzelenimi listi ter aromatične užitne zeli, zajčjo deteljico pa geranijo idr. Kavna usedlina, pomešana s peskom, jim prav tako ne diši.

Ste vedeli, da je paradižnike mogoče posaditi kar v vrečo zemlje. 

Kuhinjska zelišča  smrdijo škodljivcem

Meščani, zaljubljeni v rastlinje, naj v roke vzamejo knjigo Vrt na balkonu – Mestno vrtnarjenje za začetnike avtorice Masche Schacht, ki vzklika: »Prostor za pisane cvetove, sladke sadeže in slastno zelenjavo najdemo tudi sredi mesta, pa naj bo na balkonu, strešni terasi ali dvorišču – in to v vseh etažah. Zakaj bi še čakali? Odprimo vrata, nadenimo si rokavice in začnimo vrtnariti!« V takšen podvig ni treba vložiti ogromno denarja, saj lahko posode za rože poiščemo v hladilniku, shrambi, kjer ne manjka pločevink, močnih plastičnih vreč in okrušenih skodelic ali posod, v omari za obleke ali med kosovnimi odpadki, medtem ko za setev zadoščajo jogurtovi lončki in jajčni karton. Denimo paradižnike je mogoče posaditi kar v vrečo zemlje. Med zelenjavo, ki vedno uspe, Schachtova poleg paradižnika uvršča še kumare, bučke, paprike, krompir in čili. Vsem, ki radi kuhamo s svežimi zelišči, priporoča njihovo zasaditev tudi zato, ker hkrati močno smrdijo veliko škodljivcem. Številnim, denimo polžem in korenjevim muham, se sicer niti ne ljubi vzpenjati visoko na balkon ali teraso.