Slovenija skriva nešteto izjemnih naravnih lepot. Vzpon na katerega od naših hribov pohodnika poživi in ga napolni z novo energijo, hkrati pa vloženemu trudu sledi nagrada v obliki izjemnih razgledov. Če temu dodamo še čudovito jezero, ki pričaka na vrhu, dobimo recept za nepozaben izlet. Prav takega lahko doživimo z vzponom do Krnskega jezera.


Krnsko jezero je ledeniškega izvora. Je naše največje visokogorsko jezero, ki je med pohodniki zelo priljubljeno. Uporablja se tudi množinsko poimenovanje 'Krnska jezera', pri čemer so mišljena tri jezera: Veliko (Krnsko) jezero, Dupeljsko jezero in jezero V Ložnici. Veliko (Krnsko) jezero se nahaja na nadmorski višini 1391 metrov in leži pod mogočnim Krnom. Z vzponom do tega visokogorskega jezera boste na račun prišli tudi tisti, ki radi po prehojeni poti tudi kaj dobrega pojeste. Nekaj metrov pod vrhom vas bo namreč pričakal planinski dom pri Krnskih jezerih, v katerem je sicer možno tudi prenočiti. Koča je odprta zgolj v poletni sezoni; v juliju in avgustu. Če se lepo vreme nadaljuje, se lahko sezona podaljša tudi v september.

Samo jezero meri 400 metrov v dolžino in 150 metrov v širino. Globoko je do 17 metrov. Jezero predstavlja domovanje za 40 rastlinskih in 24 živalskih vrst, med katerimi je največ drobnih rakov. V njegovi neposredni bližini boste lahko uživali v pogledu na raznovrstno pisano planinsko rastlinje, med katerim lahko najdemo tudi nekatere ogrožene vrste, kot so rumenocvetni Kernerjev mak, ozkolistna preobjeda in Scheuchzerjev munec. Kljub temu da se zdi ideja sploh v poletnih mesecih marsikomu zelo vabljiva, pa kopanje v jezeru zaradi težnje po ohranitvi vodnega ekosistema ni dovoljeno.

Visokogorski svet v okolici Krnskega jezera. Foto: Standa Riha/Shutterstock

Vzpon do Krnskega jezera

Za vzpon do Krnskega jezera lahko izberete lahko označeno pot, ki vas bo do cilja pripeljala v slabih dveh urah in pol. Izhodišče v tem primeru predstavlja dom v Lepeni, do katerega se boste pripeljali, če boste med Trento in Bovcem pri vasi Soča zavili na cesto v Lepeno, ki je v celoti asfaltirana in vas bo pripeljala do parkirišča, kjer boste lahko pustili avto in pohod se lahko prične.


Najprej se je treba od doma dr. Klementa Juga usmeriti na široko markirano pot, ki vodi v smeri Krnskega jezera. Po nekaj minutah hoje boste prišli do križišča, kjer se lahko odločite za nadaljevanje po levi ali desni poti. Obe vas bosta pripeljali do istega cilja in se tekom vzpona nekajkrat križata, vendar pa je leva nekoliko bolj strma, desna pa položnejša. Slednja je tako bolj primerna za otroke, starejše in tiste s slabšo telesno pripravljenostjo. Prvi vzponu sledite markacijam. 

Priljubljeno izhodišče za pohod do Krnskega jezera je tudi parkirišče pri slapu Savica v Bohinju. Tudi v tem primeru gre za lahko pot, vendar pa je čas vzpona bistveno daljši, saj boste od tu do cilja potrebovali vsega skupaj pet ur. Do vrha vodi stara vojaška pot, ki se sprva preko 50 serpentin vzpenja po strmem, z gozdom poraščenim pobočju, ki na trenutke ponuja lepe razglede na Bohinjsko jezero in nasproti ležečo Komarčo.

Krnsko jezero je zelo priljubljena pohodniška destinacija. Foto: Vesna Kriznar/Shutterstock

Dostop do jezera v Lužnici in Dupeljskega jezera

Kot smo že omenili, je (Veliko) Krnsko jezero le eno izmed treh Krnskih jezer. Jezero v Lužnici je po velikosti drugo največje, hkrati pa je najvišje ležeče med njimi. Locirano je v dolini Peski. Njegova površina znaša približno pol hektara, globina pa nekaj manj kot štiri metre. Od Krnskega jezera je jezero v Lužnici oddaljeno približno dve uri in pol hoje. Pohodniki, ki ga obiščejo, največkrat izberejo izhodišče na Planini Kuhinja, od koder se lahko do jezera po lahki poti povzpnejo v treh urah.

Dupeljsko jezero se po drugi strani nahaja le nekaj minut stran od koče pri Krnskih jezerih, vendar ga vseeno obišče le peščica pohodnikov. Večina zanj sploh ne ve ali pa so prepričani, da jezero po videzu bolj spominja na mlako in si ga zato ni smiselno ogledovati, kar pa je po mnenju številnih, ki so ga že obiskali, daleč od resnice. Dupeljsko jezero je le nekoliko manjše od jezera v Lužnici, obiskovalce pa očara s svojo unikatno zeleno barvo in zanimivim ozadjem. 

Za najbolj vztrajne – pohod na Krn

Tistim, ki se zdi pohod do Krnskega jezera prekratek in bi radi ujeli razglede še z višjih točk, je na voljo nadaljevanje vzpona do mogočnega Krna z 2244 metrov nadmorske višine. Krn velja za najvišji vrh Krnskega pogorja, ki se strmo dviga nad osrednjim delom reke Soče. Prepoznaven je po svoji klinasti obliki. Krn je bil skupaj s sosednjo Batognico (2165 metrov) tudi pomembno prizorišče vojaških spopadov v času prve svetovne vojne, ki so na tem območju potekali približno dve leti in pol. Pohodnikom se z njegovega vrha odpira pogled vse do Jadranskega morja, Kobariškega Stola in Kanina. V primeru lepega vremena je razgled še toliko bolj prostran in veličasten.

Krn je prepoznaven po svoji klinasti obliki. Foto: Filipa Beros/Shutterstock

Velika korita Soče in Šunikov vodni gaj

Če vam bo čas dopuščal, se lahko na poti nazaj ustavite in občudujete še katero od naravnih znamenitosti teh koncev. V Lepeni lahko obiščete Šunikov vodni gaj, ki je prava paša za oči. Potok Lepenjica je namreč izdolbel približno 100 metrov široka korita, ki se bohotijo v zelenih odtenkih. Medtem ko je Šunikov vodni gaj še pred desetimi leti veljal za neodkrit naravni biser, gre danes za eno najbolj obiskanih turističnih točk v dolini Lepena. Do njega vodi tri kilometre dolga krožna pot, lahko pa se odločite tudi za krajšo različico, pri čemer morate slediti tabli, ki je postavljena ob cesti. Pot do vodnega gaja je lahko po deževnem obdobju zelo spolzka, zato je takrat potrebna še posebna previdnost. 

Ob povratku iz Lepene proti vasi Soča pa se lahko ustavite tudi pri Velikih koritih Soče, ki veljajo za eno najlepših znamenitosti ob tej reki in so hkrati pomembna naravna vrednota Triglavskega narodnega parka. Po obilnem deževju se čez previsne stene ustvarijo več metrov visoke vodne zavese, ki v kombinaciji s sončno svetlobo zasijejo v vsej svoji lepoti.

Po obilnem deževju se čez previsne stene ustvarijo več metrov visoke vodne zavese. Foto: tepo Dinaricus/Shutterstock