Ampak, zakaj me ni niti malo presenetil ta dvanajstletni otrok, ki so ga pripeljali na čiščenje na pediatrično kliniko v Ljubljani. In še ducat njih – otrok in še skorajda dva ducata otrok v Mariboru. In še in še. Ker to pač je slovenska realnost, ki je nikakor nočemo videti. Prof. dr. Marko Pavliha, univ. dipl. pravnik, ki ga gostimo v današnji Oni, pove: »Alkoholizem je strašna pošast, ki naš narod razjeda že stoletja, a če to povemo na glas, je ogenj v strehi.« Natančno tako, bodisi imamo ogenj bodisi doživimo ignoranco, prezir ali celo ponižanje. In če se vrnemo k pijanim otrokom za silvestrovo. Najprej se moramo vprašati, kaj sta ta dvanajstletnik in njegova tovarišija sploh delala v mestu sama. Vem, da včasih ni bilo normalno, pa za vsak primer vprašam kolegice (kajti časi se bliskovito spreminjajo in da preverim sodobne trende), ki imajo otroke te starosti, ali je zdaj to normalno. Odvrnejo mi, da niti malo. In jasno, potem se vprašam, kdo so njihovi starši in kje so oni.

Žal, od pristojnih tako na ljubljanski kot mariborski pediatriji nam ne uspe izvedeti, kdo jih je pripeljal, kako so jih obravnavali ter kdo jih je potem odpeljal in kam. Izvem, da na ljubljanski pediatrični kliniki na leto obravnavajo okoli sto primerov zastrupitve z alkoholom pri mladoletnih (običajno po množičnih zabavah, tudi martinovem); približno tretjino jih zadržijo na internistični urgenci, kajti mladoletni poleg alkohola pogosto zaužijejo še druge substance. Skoraj vsak vikend obravnavajo pijane, tudi mlajše od dvanajst let. Običajno jih v bolnišnico pripeljejo reševalci, kasneje, ko kličejo njihove starše, so eni šokirani, drugi pa zdravstvenemu osebju pripovedujejo, naj ne bodo panični, saj so vendarle mladi in se morajo zabavati. No, ampak vse to že vemo. Zdravniki opozorijo, da je odgovornost staršev ključna. Hja. Kako bo starš, ki živi z alkoholom in za alkohol, vzgajal svojega potomca, lepo vas prosim?! In ne pozabimo, kakšne vse strahote, zlorabe, nasilje in revščino povzroča alkohol v družinah.



Vemo tudi, da večina mladih spije prvi kozarec alkohola doma, s svojimi starši. Zadnjič mi je kolega rekel, da ga zelo zanima, koliko slovenskim družinam kdaj zmanjka kruha. Zagotovo mnogim (porabimo in pač pozabimo kupiti). In koliko družinam kdaj zmanjka alkohola? Zelo redko, kajti zaloge so pri Slovencih zagotovljene. 

Jasno, vzgoja je ključna. Ampak, kako bo utopljen človek vzgajal? Nikakor. Kaj pa družba in kaj politika s svojimi ministrstvi in strokovnimi službami naredita za zajezitev alkoholizma med Slovenkami in Slovenci? Nič, popolnoma nič, priznajmo si to že enkrat. Mokro kulturo naroda celo spodbuja. In vem, da bi za ta storjeni nič moral nekdo odgovarjati!


Nam je res tako malo mar za otroke? Je brezbrižnost kraljica našega uma, kapital pa kralj uničevanja in teptanja ljudi? Nam je vseeno za sočloveka ali pač ne vidimo jasno? Tudi mi?! In predvsem vi, ki bi – po službeni dolžnosti – morali!


Med prazniki sem gledala pretresljiv televizijski prispevek, ko so se mladi invalidi (povzročitelji ali žrtve prometnih nesreč zaradi alkohola) odločili in pred lokali čakali vinjene mlade in jih odpeljali domov. Pri nas, v Sloveniji. Odlično in verjamem, da vsaj za nekatere dovolj poučno. Ampak, poglejte samo en paradoks: mladi so bili očitno močno vinjeni (kot smo lahko vsi videli), invalidi vozniki so jih čakali pred lokali, da jih varno odpeljejo domov in da z njimi malo pokramljajo; kje pa so inšpektorji, ki naj bi nadzorovali točenje alkohola mladoletnim osebam, točenje alkohola tudi vinjenim polnoletnim osebam? Ni jih bilo, dasiravno obstajajo. Zakaj imamo zakone, ki jih nihče ne izvaja?

Nam je res tako malo mar za otroke? Je brezbrižnost kraljica našega uma, kapital pa kralj uničevanja in teptanja ljudi? Nam je vseeno za sočloveka ali pač ne vidimo jasno? Tudi mi?! In predvsem vi, ki bi – po službeni dolžnosti – morali!