Takšne in podobne nebulozne zapise (o zgornjem zapisu, tako vsebinsko kot pravopisno, nočem izgubljati besed; ampak denimo – ženska je ujela prestolonaslednika, ah) so nam kot po tekočem traku prodajali minuli teden (no, če ne veste, kdo je Meghan Markle, naj vam prišepnem, da je to sveža zaročenka britanskega princa Harryja) in ljubi bog, sem si rekla ponovno, pa kam gre ta svet in mi z njim. Ne vem, ali se je tudi nacionalna televizija ukvarjala z novo zaročenko, znabiti, sicer pa ni bilo medija, ki ne bi priobčil te vesti, pomembne za obstanek človeštva. Žalibog, jaz si njenega imena nisem zapomnila in si ga tudi ne bom, ker se mi ne zdi niti malo zapomnljiva. Zaročenka namreč. Američani, ki jo imajo za svoj izvozni artikel, čivkajo, koliko dela imajo lepotni kirurgi, kajti ženske strahotno povprašujejo po njenem nosu, potem je en kirurg (mislim, vedno je eden ali zelo znan, a brez imena in priimka) povedal, da mora s strankami neprenehoma žlobudrati o botoksu, vsadkih itd., vse zato, da bi bile podobne njej, ki ga je ujela. Ja, da ne pozabim, tudi newyorški frizerji imajo veliko dela, kajti ženske morajo imeti identične frizure. Kot zaročenka. Pod črto: sumim, da lepotni kirurgi nakladajo, je pa tudi res, da je ta sum bolj trhel, ker najbolj abotne stvari tega sveta so ameriške – in tudi naša realnost. No, večina vsega. Pravzaprav me njihova izpraznjenost plaši. Njihova blaznost je epidemična. Bojim se, ker nam je vse bliže. 

On. Donald Trump.



Zadnjič, ko je bil črni petek, sem gledala Američanke in Američane, kako noro so nakupovali. Res je, da to gledamo že leta, ko noč pred odprtjem šotorijo pred trgovinami, spijo v spalnih vrečah, čakajoč na dogodek leta, ekstazo, dan, ko bodo tudi oni imeli svojo ceno. Znanec, ki je bil takrat v NY, je rekel, da je neopisljivo, kaj ljudje počno. Da nakupijo tudi po trideset puloverjev za evro ali dva (sploh ne gledajo na velikost, barvo, samo da je količina), da imajo kovčke, v katere mečejo vse, kar jim uspe kupiti. To je za zdaj in pri nas skorajda nepredstavljiva blaznost. Ampak bojim se, da nismo tako zelo oddaljeni, kot si mislimo ali želimo. Mi je v soboto potožila trgovka v trgovini v središču mesta, ko se je po črnem petku dobesedno hladila na nakupovalnem vozičku (kot da jo je vlak povozil), da je bilo tudi pri njih minuli dan noro, češ, saj je že lani bilo ogromno ljudi, ampak letos so morali trgovino celo zapirati. »Potem pa pravimo, da Slovenke in Slovenci nimamo denarja, časa, da nimamo za osnovno življenje? Jaz ne vem, od kod ljudem toliko denarja za tako velike neumnosti. In kaj bodo z vsem tem?« se je še spraševala. Trgovka.


Ampak, mi smo ljudje. Z možgani in z zavedanjem, kaj je smisel bivanja. Biti tukaj. Z zavedanjem, da je življenje v hlapčevanju kapitalu neživljenje. Z zavedanjem, da nas taisti kapital hoče narediti najprej odvisnike. Tudi (ali zlasti) od tako banalnega dneva, kot je črni petek. Odvisnike od lika neke zaročenke. In podobnih parasvetov. In predvsem potrebujemo zavedanje, da nas hočejo narediti – nevidne. 


Veste, od biti podoba zaročenke Meghan do črnega petka in vsega, kar nam absurdnega še prinaša današnji neoliberalistični red (ki nas golta in upam, da je to res zadnji stadij kapitalizma), ni treba prav veliko napora – njihovega, in naše nemoči oziroma nezavedanja, da drsimo na nivo paramecija. Ampak, mi smo ljudje. Z možgani in z zavedanjem, kaj je smisel bivanja. Biti tukaj. Z zavedanjem, da je življenje v hlapčevanju kapitalu neživljenje. Z zavedanjem, da nas taisti kapital hoče narediti najprej odvisnike. Tudi (ali zlasti) od tako banalnega dneva, kot je črni petek. Odvisnike od lika neke zaročenke. In podobnih parasvetov. In predvsem potrebujemo zavedanje, da nas hočejo narediti – nevidne. 

Ali pač to že smo?!