Vojna v Jemnu: 1,8 milijona podhranjenih otrok

Kakšna je trenutno situacija v državi?

Stanje je takšno, kot ga opisujejo mediji – grozljivo. Kar 24 milijonov državljanov, torej 80 odstotkov, potrebuje humanitarno pomoč. Med njimi je enajst milijonov otrok, ki se spopadajo z lakoto, nalezljivimi boleznimi in poškodbami, ki so posledica vojaških napadov. Od začetka vojne do danes je bilo ubitih več kot 2600 otrok, 4300 ranjenih, 2700 fantov je bilo rekrutiranih v vojaške skupine. Ves čas se odvijajo neposredni napadi na šole in bolnišnice, ki onemogočajo pomoč civilnemu prebivalstvu. Največji problem je podhranjenost, 1,8 milijona otrok nima dostopa do ustrezne prehrane. Od tega jih je 360.000 otrok, mlajših od pet let, ki trpijo za hudo podhranjenostjo. To so tisti otroci, ki jih vidimo na fotografijah. V nevarnosti je tudi milijon žensk, ki v času nosečnosti in dojenja nimajo možnosti za ustrezno prehrano. V letu 2018 je bilo kar 12 milijonov ljudi, od tega 2 milijona otrok, odvisnih izključno od humanitarne pomoči. V državi deluje le polovica zdravstvenih ustanov, še te komaj funkcionirajo. Zaradi pomanjkanja vode in ustreznih sanitarnih sistemov grozi kolera, ki je v nekaterih delih države že močno razširjena. 

V državi je vsaj 28 krajev, kjer se odvijajo oboroženi konflikti. Revščina je bila že prej močno prisotna, Jemen je najrevnejša država Bližnjega Vzhoda, vojna je to še poslabšala, tako v južnem delu države kot na severu.

Situacija je verjetno najslabša v revnih predelih, se posamezni deli države med seboj razlikujejo?

Ker govorimo o kar osemdesetih odstotkih populacije, ki je v krizi, je situacija precej podobna širom države. Seveda so območja, kjer je stanje hujše kot drugod, na primer Hudaydah, kjer se je zgodila zadnja kriza ali točke, kjer prihaja do oboroženih konfliktov, na primer Hajjah, Sa'dah, Taizz. V državi je vsaj 28 krajev, kjer se odvijajo oboroženi konflikti. Revščina je bila že prej močno prisotna, Jemen je najrevnejša država Bližnjega Vzhoda, vojna je to še poslabšala, tako v južnem delu države kot na severu.

Humanitarne organizacije se soočajo s težavami, ki onemogočajo njihovo pomoč. Katere težave so to? Kako se UNICEF sooča z njimi?

Problem ni toliko v dostopnosti ljudi potrebnih pomoči, temveč v samem obsegu krizne situacije. Humanitarne organizacije ne moremo reševati posledic vojne, če ni nikakršne pobude s strani vlade, da bi se vojna končala. Ravnokar smo zaključili kampanijo preprečevanja ošpic, bolezen je prizadela enajst milijonov otrok. Bolezen razsaja v 318 okrožjih v državi, torej praktično povsod. S pomočjo lokalnih avtoritet in drugih nevladnih organizacij smo k sreči dosegli večino teh področij. V letu 2018 je UNICEF poskrbel za 345.000 podhranjenih otrok. Do njih dostopamo skozi obstoječe zdravstvene ustanove, a potrebe so še veliko večje. Petim milijonom ljudem smo omogočili dostop do čiste vode, a takšnih, ki jo potrebujejo, je šestnajst milijonov. Smo v situaciji, kjer ni nikakršne pomoči s strani države, zdravstveni delavci in učitelji že dve leti niso dobili plačila za svoje delo. Čeprav se v državo steka ogromno pomoči, je to še vedno premalo, v primerjavi z realnimi potrebami. 

Pomanjkanje izobraževanja je ena izmed najbolj tragičnih posledic v tej vojni. Ena od petih šol ni v uporabi, bodisi je bila poškodovana v konfliktih ali pa jo uporabljajo kot azilni domo za prebivalstvo. Zaprtih je približno dva tisoč šol, velika večina učiteljev živi brez dohodka že vsaj dve leti. V državi je več kot štiri tisoč otrok, ki bi morali obiskovati šolo, a ni rednega pouka.

Kateri so glavni projektni cilji Unicefa v letu 2019?

Nadaljujemo s preskrbo hrane za najbolj ogrožene otroke in podporamo glavne zdravstve ustanove. V letu 2018 smo tako oskrbeli 1700 bolnišnic. Glavni cilj je, da ohranjamo ustanove odprte, s finančno pomočjo, ki jo zberemo. Skrbimo za cepivo proti otroški paralizi, program imunizacije v državi je v večini pod okriljem UNICEFA. Veliko sredstev bomo namenili gradnji sistema pitne vode, popravljali bomo že obstoječe sisteme urbanih in ruralnih vodnih omrežij ter sisteme za dezinfekcijo vode v naseljih, z namenom preprečevanja novih izbruhov kolere. Hkrati bomo skrbeli za izobraževalni sistem, obstaja finančna pobuda za več kot 100.000 učiteljev, da bodo imeli vsaj nekaj sredstev za pouk in najosnovnejše potrebščine.

Izobraževanje je v državi ključnega pomena, kaj to pomeni za otroke?

Pomanjkanje izobraževanja je ena izmed najbolj tragičnih posledic v tej vojni. Ena od petih šol ni v uporabi, bodisi je bila poškodovana v konfliktih ali pa jo uporabljajo kot azilni domo za prebivalstvo. Zaprtih je približno dva tisoč šol, velika večina učiteljev živi brez dohodka že vsaj dve leti. V državi je več kot štiri tisoč otrok, ki bi morali obiskovati šolo, a ni rednega pouka. Učitelji prihajajo in odhajajo, zato je število ur pouka v zadnjih treh letih drastično upadlo. Tudi sama kakovost izobrazbe je nizka, saj primankuje šolskih potrebščin in seminarjev za učitelje. Obenem je v državi kar dva milijona otrok, ki šole sploh ne obiskuje. Stanje je resnično katastrofalno, ne vem, kaj se bo zgodilo z otroki v prihodnosti, saj ne bodo imeli niti osnovne izobrazbe. Veliko ljudi v Jemnu ima opravljeno le osnovno šolo, sedaj pa so mnogi prikrajšani še za to. Nastala bo velika praznina v znanju. 

Pritisk mednarodne skupnosti ima velik učinek, bolj kot bodo ljudje glasno zahtevali mir, več možnosti imamo za uspeh. Politična situacija v Jemnu je izredno zapletena, vpletene so mnoge države, zato je razumljivo, da rešitev ni enostavna. A ključno je število žrtev, ki narašča, kar je treba ustaviti.

Vsej humanitarni pomoči navkljub bodo otroci v prihodnosti potrebovali najbolj varno državo, v kateri bodo lahko živeli. Mirovni sporazum je nujen.

Absolutno. Na politične odločitve žal nimamo vpliva, a vseeno pritiskamo na vse vpletene in na ljudi, ki imajo vpliv, naj končajo vojno. V nasprotnem primeru bo to katastrofa za celotno generacijo otrok. Vztrajamo pri takojšnji politični rešitvi konflikta in koncu vojne, upam, da bo sporazum, ki so ga nedavno podpisali v Stockholmu, tudi implementirani in se bo vojna res končala v letu 2019. V nasprotnem primeru bo vse skupaj še veliko huje in že zdaj je hudo. Predstavljajte si, da so v državi družine, ki že tri leta nimajo dohodka. Kdo ima dovolj prihrankov za tri leta, posebno za celotno družino s tremi ali štirimi otroki? Obenem so vsi v isti situaciji, zato si med seboj težko pomagajo. Ni dela in ni prihodka, zato ljudje nimajo denarja od kje vzeti. Vseeno je izjemno ganljivo, kako solidarni so med seboj.

Kako uspešno je sodelovanje UNICEF-a z vlado v Jemnu?

Sodelovanje je izjemon težavno, glede na politični kontekst, v katerem je država. Mednarodno priznana vlada je v mestu Aden, medtem ko so tisti, ki vlagajo de facto, v mestu Saana. Sodelujemo z ljudmi na obeh straneh, da bi preprečili sesutje izobraževalnega sistema, prekinitev oskrbe z vodo in propad bivalnih naselij. Obenem sodelujemo z obstoječimi socialnimi službami, jih podpiramo in pomagamo, da ne propadejo pred koncem vojne. Delujemo skozi državne socialne institucije in skrbimo, da nadaljujejo z ohranjanjem svojih storitev. Gradnja novih, paralelnih sistemov ne naredi nič dobrega za državo, zato se moramo povezati z že obstoječimi lokalnimi avtoritetami.

Kako lahko ljudje pomagajo državljanom v Jemnu, poleg finančne pomoči, ki jo lahko namenijo humanitarnim organizacijam?

Pomebno je širjenje informacije o stanju in zavedanje, kako resna je situacija. Marsikdo sploh ne ve, da v Jemnu vlada izredno stanje. Ne moremo dovoliti, da vojna v Jemnu postane nevidna ali se odvija daleč od oči. Pomembno je, da ljudje razumejo, kaj in zakaj se dogaja. Zelo dobrodošli so tudi vsakršni pozivi vladi in državnemu vrhu v lastni državi, naj ukrepa in apelira na pospešeno reševanje konflikta v Jemnu. Pritisk mednarodne skupnosti ima velik učinek, bolj kot bodo ljudje glasno zahtevali mir, več možnosti imamo za uspeh. Politična situacija v Jemnu je izredno zapletena, vpletene so mnoge države, zato je razumljivo, da rešitev ni enostavna. A ključno je število žrtev, ki narašča, kar je treba ustaviti. 

* S poslanim SMS-om soglašate, da lahko UNICEF vašo telefonsko številko zbira, hrani in obdeluje z namenom predstavitve zbiranja sredstev za pomoč otrokom ter informiranja o svojem delu.