Čeprav so prejšnja poročila nakazovala, da je v zadnjih letih pri globalnem segrevanju nastal t. i. premor, so znanstvenike najnovejše analize postavile pred nasprotno in zastrašujoče dejstvo: svetovni oceani se pospešeno segrevajo. »Segrevanje oceanov je zelo pomemben kazalec podnebnih sprememb in imamo trdne dokaze, da se segrevajo hitreje, kot smo mislili,« je dejal soavtor študije Zeke Hausfather z univerze v Berkeleyju. Do napačnih ocen je v preteklosti prišlo zato, ker se je na prelomu tisočletja spremenil način zbiranja podatkov o oceanih. Raziskovalci so pred letom 2000 temperaturo morji merili s senzorji pritrjenimi na bakrene žice, ki so jih ladje spuščale pod gladino, v prvih letih novega tisočletja pa so se domislili natančnejšega pristopa. Po svetovnih oceanih so razposlali floto skoraj 4000 plavajočih robotov poimenovano Argo, po Jazonovi ladji iz grške mitologije, ki se je vsakih nekaj dni plovbe potopila na globino 2000 metrov ter na poti nazaj na površino izmerila temperaturo, vrednost pH, slanost in druge podatke. S tem so dobili natančnejše izsledke, na podlagi katerih so nato ameriški in kitajski znanstveniki ovrgli poročilo, ki so ga o segrevanju oceanov leta 2014 podali Združeni narodi.
Nove analize, ki so jih objavili v ameriški znanstveni reviji Science, so pokazale, da se oceani segrevajo podobno hitro kot ozračje, največji skok v temperaturi pa so zabeležili v zgornjih plasteh oceanov. To je po eni strani dobra novica, saj oceani črpajo toploto celin in bi se brez njih bistveno bolj segrela površina tal na katerih stojimo. A spremembe v temperaturi svetovnih voda niso spodbudne, saj poleg tega, da segrevanje vpliva na morsko floro in favno, prinašajo tudi dvig gladine morja. Ta se že tako viša zaradi taljenja ledu, ker toplota vpliva tudi na raztezanje že obstoječega morja, pa bi ta do konca stoletja lahko k višanju gladine doprinesla še dodatnih 30 centimetrov. Mnoga obmorska mesta, ki se že sedaj spopadajo s poplavljenimi območji, bodo tako morala povsem spremeniti svojo infrastrukturo, kar je velik finančni zalogaj, ki si ga ne bodo mogli privoščiti povsod po svetu.
Segrevanje oceanov, do leta 2100 naj bi se temperatura na zgornjih 2000 metrih zvišala za 0,78 stopinje Celzija, tako predstavlja velik problem svetovnemu gospodarstvu, opozarjajo znanstveniki. Toplejši oceani pomenijo manj morskega življenja in posledično hrane tudi za ljudi. Ne le, da odmirajo koralni grebeni in izumirajo živalske vrste, višanje temperature oceanov morske prebivalce sili v selitve, kar vpliva na ribolov, na katerega se zanaša mnogo držav. Če bodo premiki ribiškega plena veliki, utegne vzplameneti prava ribiška vojna, saj so že majhne spremembe na tem področju v preteklosti načele diplomatske odnose. Znanstveniki s segrevanjem oceanov napovedujejo tudi večjo verjetnost za nastanek močnih neviht, ne le poplave, tudi orkani bodo postali redna stalnica življenja v novem tisočletju.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: