Ni še dolgo, kar naj bi kemija veljala za ključno pri razpravah o podaljševanju življenja, vendar znanstvene raziskave niso v celoti potrdile delovanja kapsul oziroma sintetičnih snovi, ki naj bi sčasoma zgladile starajočo se oziroma poškodovano kožo, izboljšale vid ... Kljub temu se je razvila t. i. anti-aging medicina, z delovanjem proti staranju. Na kongresu na Dunaju so strokovnjaki poudarili, da se ne ukvarjajo z večno mladostjo, prav tako ne s podaljševanjem življenja, njihov namen je samo omogočiti ljudem preživeti dano življenje aktivno in s čim manj bolečinami. Sporočilo, ki ga zagovarjajo, je pravzaprav zelo preprosto, dokazljivo in vsakemu dostopno: če hočemo dlje in bolj zdravo živeti, moramo manj jesti. Priporočljivo bi bilo, da smo vzdržni 14 ur (pozor, v obdobje sta vključena spanje in zgodnja večerja), eden od pomembnih nasvetov je meditiranje uro na dan. Tako naj bi menda spodbudili večje izločanje encimov, ki imajo pomembno vlogo pri odstranjevanju starih celic, manjše količine hrane pa med spanjem spodbudijo nastajanje večjih količin rastnega hormona. Kaj torej uživati za dolgoživost? Dvakrat na teden ribo, zelo malo rdečega mesa, vsaj dva litra vode vsak dan in dvakrat na teden po 15. uri nobene hrane več. Po sodobnih spoznanjih pa se bomo čutili mlajše le, če bomo od časa do časa začutili neprijeten občutek lakote.



Resnica je, da sodoben človek živi dlje kot njegovi predniki tudi brez uživanja pomlajevalnih pripravkov in lepotnih posegov, a bržkone ne brez pomembnega dejavnika – gibanja. Med 40. in 60. letom izgubimo približno 15 kilogramov mišic, ki se spremenijo v maščobo. Zunanji znaki maščobe so manj nevarni kot notranja zamaščenost, ki lahko doleti tudi vitkejše posameznike. Malo je znano, da so snovi, ki sestavljajo mišice, pomembne tudi za možgane. Premalo gibanje je prava katastrofa tudi za sive celice, saj samo gibanje spodbuja duševno aktivnost. Za spodbudne učinke zadostuje zmerno gibanje. Hoja je vsem dostopna, trikrat tedensko hodimo od dva do štiri kilometre oziroma vsaj 30 minut za boljše delovanje možganov.



Se kdaj vprašate, zakaj so menihi videti mladostni in duševno čili? Jasno, to je zanimalo tudi strokovnjake. Lotili so se raziskovanja in ugotovili, da imajo urejen ritem življenja, jedo malo in zdravo, vsak dan eno uro meditirajo, kar jim ne prinaša miru samo v dušo, ampak tudi v organizem. Njihova družina (sobratje) je stabilna in vsak dan so aktivni – bodisi delajo v hiši bodisi na vrtovih ali poljih. Njihova življenjska doba je tri leta daljša od naše, torej od običajnih posameznikov, manj obolevajo za rakom. Verjetno dostikrat občutijo zdravilno »bolečino lakote«.