Priznana igralka in producentka Aleksandra Balmazović namreč z družino, možem Sergejem Novakovičem in dvanajstletnim sinom Levom, živi v Črni vasi na Ljubljanskem barju tik ob posestvu, kjer imajo čredo mladih konj.
Obiščemo jo dopoldne, ko je doma sama in se z zelenjem ovenčana soseska kopa v v močnih sončnih žarkih. Kdor je morda že videl dele njihove hiše oziroma dvojčka v oddaji Ambienti z Boštjanom Romihom na čelu, bi bil presenečen, saj v živo deluje še veliko bolj domače. Med drugim vidiš kopico članom družine ljubih predmetov in spominkov s potovanj. Na eni od uokvirjenih prisrčnih fotografij, ki je nastala v Mehiki, nekaj let mlajši Lev v bazenu plava z delfinom. Tudi njihov hladilnik je poln barvitih magnetkov z vseh vetrov. »Nisem zagovornica minimalizma,« se nasmehne Aleksandra, ki se je mnogim zapisala v srce z vlogo v filmu Sivi kamion rdeče barve, za katero je bila tudi nagrajena. V kuhinjskem delu ob jedilnici opere marelice in jih ponudi poleg jagod, doma popraženih indijskih oreškov in odličnega zeliščnega čaja iz mete, limonske trave in lipe z domačim medom. Že dvajset let je vegetarijanka, a kljub temu kuha mesne jedi za moža in sina, ki sta zaprisežena mesojedca. Meso ji pač ne diši, pojasni.
En otrok v dveh sobah
»Remember as far as anyone knows we're a nice normal family (Zapomni si, kolikor je znano, smo prijetna normalna družina),« se glasi duhovito uokvirjeno sporočilo na steni, ki povezuje kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo. Skozi okno v kuhinjskem delu je mogoče opazovati konje z bližnjega posestva, ko se prosto sprehajajo. Pogled nanje je posebno dih jemajoč pozimi, ko dirjajo po snegu, nam zaupa gostiteljica.
Najprej se po stopnicah povzpnemo v drugo nadstropje do podstrehe, kjer je poleg prostorne delovne oziroma ustvarjalne sobe še filmska s platnom in projektorjem. Med epidemijo koronavirusa so v njej preživeli veliko več časa kot sicer. Zlasti jo je navdušila serija Peaky Blinders (Birminghamske tolpe), ki edinstveno prikazuje vzdušje urbane Anglije v začetku 19. stoletja. V prvem nadstropju je sinova soba, natančneje dve sobi, kar njegova mama jedrnato komentira: »Ljudje imajo ponavadi v eni sobi dva otroka, midva z možem pa imava enega otroka v dveh sobah.« V eni spi, v drugi se uči oziroma igra.
Vadba ob ptičjem petju
Po stopnicah se spustimo nazaj do dnevne sobe z lesenim, naoljenim, torej nelakiranim parketom, po katerem lahko tudi pozimi hodijo bosi, saj imajo talno ogrevanje. Iz dnevne sobe je mogoče stopiti na vrt, kjer se Aleksandra počuti najbolje, denimo ko zjutraj izvaja jogo na trati ob zvokih ptičjega petja. V drugem delu dvojčka je še prostor za fitnes in savno ter bralni kotiček. Trenutno največ časa posveča branju knjig o verjetno najpomembnejšem vizionarju vseh časov Nikoli Tesli. »Prav zdaj delamo film o njem v koprodukciji z Američani in Srbi, s Hrvati se še dogovarjamo,« z navdušenjem pove in z grenkobo v glasu doda, da so v Sloveniji sodelovanje v tem projektu že dvakrat zavrnili, da naj ne bi imel povezave z nami, čeprav je med drugim znano, da je Tesla kockal v Mariboru: »A še vedno verjamem v izrek V tretje gre rado, da bodo pri naslednjem poskusu prepoznali pomembnost udeležbe pri tako velikih zgodbah, kot je Teslova.«
Tudi Aleksandra je svetovljanka, saj je odraščala med Celjem, Beogradom in Frankfurtom, ko so se z družino selili zaradi očetovega dela, pozneje pa še v Berlinu, Beogradu in Ljubljani. »Še zdaj bi se z veseljem ves čas selila – pri tem se lahko naučiš toliko novega o drugih kulturah – če bi bilo mogoče, a seveda zaradi družine ni,« je stvarna. Življenje v Srbiji in Nemčiji ji je omogočilo tudi lažje učenje jezikov; poleg srbščine in nemščine ter angleščine obvlada še francoščino, zdaj se uči ruščino.
Če se ločiva, ne bo težav
Trenutno jo lahko gledamo v poletnih ponovitvah serije Ena žlahtna štorija ter v novi slovenski nadaljevanki Srečno samski, ki bo spet na sporedu septembra. Tudi sama se pošali, da je prav praktično, ker sta z možem kupila dvojčka, torej enostanovanjski družinski hiši s samostojnima vhodoma: »Če se ločiva, lahko zdaj narejena prehoda iz ene hiše v drugo preprosto zazidamo, pa bo! (Smeh.) Tudi med izolacijo zaradi koronavirusa se je veliko prostora izkazalo za popolno odločitev, saj smo se ob prepirih in naveličanosti drug drugega umaknili vsak na svoj konec, dokler se strasti niso pomirile in smo se spet začeli pogrešati.«
Glede na to, da je bil njihov dom zgrajen v okviru projekta Natura 2000 in lahko že nekaj korakov stran pobegnejo tudi med drevesa v gozd, še toliko laže prenašajo morebiten negativni stres. »Vsakič ko grem teč, srečam nekaj srn, ki priskakljajo mimo,« se nasmeje Aleksandra. Pogled na vrt skupaj z zvoki priča o tem, da so močno sonce pregnale težke, a hkrati osvežilne dežne kaplje. Kadar si Aleksandrina družina zaželi spremembe okolja, se poda do vikenda v Poreču; tam imajo še bazen, čeprav morje s svojo čarobnostjo ostaja eno in edino.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: