Cirnik je majhna vasica v Posavju tik ob hrvaški meji. Mehko valovito pokrajino in griče pokrivajo vinogradi in skrbno obdelana zemlja. Na jasen sončen dan sega pogled do Sljemena in do Zagreba. Do vasi se pripeljete po avtocesti Ljubljana - Zagreb, izvoz Brežice, mimo gradu Mokrice. Majhna obcestna tabla C ART pove, da smo na pravem mestu. Še nekaj metrov makadamske ceste in že smo pri zadnji hiši na naslovu Cirnik 1e, Jesenice na Dolenjskem. Pred lično leseno brunarico je na lesenem štoru oznaka s planinsko markacijo Cirnik 293 m. 

V Cirniku je po upokojitvi svoji umetniški žilici pustila prosto pot Lili Budič, ki ustvarja pod umetniškim imenom C ART Interior. C ART ali Cirnik art, umetnost Cirnika. 


»Po rodu sem iz Novega mesta, kasneje sem se preselila v Brežice. Nimam umetniške izobrazbe, je pa že moj oče rad ustvarjal z lesom in tudi sama sem se v otroštvu rada igrala z barvicami, plastelinom in oblikovanjem. Vso svojo poklicno kariero sem preživela v trgovini, pri najboljšem sosedu sem bila vodja več poslovalnic in med drugim skrbela tudi za postavitev izdelkov v trgovinah, za dekoracijo in za aranžiranje,« začne svojo pripoved. »Zadnja leta pa so trgovske verige uniformirale svoje poslovalnice, vse trgovine so postale enake, v vsaki je enaka postavitev izdelkov, enaka dekoracija, sestavljena predvsem iz cenenih umetnih materialov. Pogrešala sem posluh za samoiniciativo, za dobre ideje, izboljšave in za estetiko,« se spominja. »Z možem sva si pred 17 leti postavila leseno brunarico v Cirniku, na zemlji, ki je bila nekdaj last moževe družine. Posestvo je bilo zapuščeno, zaraščeno z grmovjem, robidovjem in trnjem, izpod katerega so se komajda videli ostanki nekdanjega hrama. Veliko dela sva vložila v izkrčenje brega in čiščenje parcele, da sva sploh lahko začela graditi. Vinograda nimava, sva pa posadila nekaj sadnega drevja, ki pa ne prinaša kaj prida plodov. Lani je bogato obrodila višnja, maline so bile polne, na plodove slive pa potrpežljivo čakava že desetletje. Dela ne zmanjka od jutra do večera, čeprav nama kak prijatelj reče, da se »s tistim malim pesjakom pač ne bova pretegnila«,« pravi sogovornica. 

A kljub zahtevnosti projekta Lili pravi, da živi v raju. Njena duša je zapisana umetnosti in ustvarjanju. Odmaknjena od hrupa, sredi vinogradov, obdana s spokojno naravo in mirom. Vsako jutro jo prebuja ptičje petje. Včasih ji morajo prijatelji, ki pridejo na obisk, povedati, kako zelo srečna je, ker živi v tako lepem kotičku narave. »K nam prihajajo prijatelji iz Splita in vsakič znova občudujoče vzdihujejo nad vaško idilo. Takrat pogledam na našo hišo z njihovimi očmi in se tudi sama vsakič znova zavem, kako lepo mi je,« pove. 


Zraven hiše je Lili pred leti postavila še eno manjšo brunarico in v njej odprla prodajno galerijo, atelje in delavnico. V tem posebnem prostoru, ki je prava paša za oči, se rojevajo kreacije za dekoracijo domov, vse iz naravnih materialov. V vsakem kotičku galerije je čutiti ljubezen do ustvarjanja. Tu so našli uporabno vrednost stari predmeti, ki so že zdavnaj odslužili svojemu namenu in so jih nekdanji lastniki namenili odpadu. Stare omare, kredence, okrušeni vrči, majavi leseni stoli, skrinje, čipkaste poškrobljene zavese. V sodobnih domovih pač ni prostora za takšno staro šaro. A Lili jim zna s svojimi čarobnimi rokami vrniti lepoto in uporabnost, jih umestiti v prostor in dati prostoru toplino. Ob vstopu v njeno galerijo se odvrtijo spomini na babičino staro kuhinjo, zadiši po sivki, zdravilnih zeliščih in časih, ki jih ni več, ki jih je že zdavnaj prekril prah, a še vzbujajo hrepenenje in nostalgijo. 

Lili je rojena za ustvarjanje. Iz vsega naravnega, kar ji pride pod roke, naredi umetnost. Do starih predmetov ima čustven odnos. Lepoto vidi v stvareh, kjer drugim ljudem ni vidna. V plesnivem in črvivem okvirju za slike na primer, v starih kmečkih vratih, ki so nekdaj krasila vhod v zidanico, v vegastih lesenih stolih, ki je vsak drugačen od drugega, v okrušenem lavorju, oškrbljeni kangli za zalivanje rož, v stari zajemalki, počenem vrču …  Kako imenitno se da renovirati škripajoča lesena polkna z zarjavelimi kljukami in tečaji, jih očistiti, zamenjati dotrajane dele, pobarvati z barvami, ki dajejo videz patine, namestiti v ozadju sliko pokrajine in z njimi dekorirati lokal, trgovino! Nič koliko takšnih stvari, starih omar, oken in predmetov je Lili že rešila pred pogubo in sežigom. »Neeee kurite, pripeljite k meni!« je običajen odziv Lili na vprašanje, kam s starimi stvarmi. Pripeljali so jih k njej, pa se je ohranil še en košček tradicije in je nastala nova zgodba. 

Lili si daje trenutno veliko opravkov s kokošnjakom. Petelin ali kura, kakor komu drago, lahko je eno ali drugo. Petelin kot iz tiste pesmi Đorda Balaševića: »Imao sam strašnog petla...«  Njegov srepeč in namrgoden pogled raztegne usta v nasmeh. Pravi motivator življenja. Čisto vsak petelin in kokoška imata drugačna izraza, prisrčno držo ter živo igrivost v očeh – kot prave resnične radovedne kokoške v tem posrečenem simpatičnem kurniku. 

Peteline in kokoške Lili ustvarja iz navadne buče vodnjače (lagenarije) ali vinske buče, življenje pa jim vdihne s kljunom, rožo in krempeljčki iz mase za oblikovanje. Uporablja maso, ki je ni treba peči. V takšnih bučah so kmetje včasih nosili vodo in vino, ko so delali na poljih, uporabljali pa so jih tudi kot zajemalke. Na starih slikah so upodobljeni romarji z bučami, v katerih so prav tako na svojih dolgih romarskih poteh prenašali tekočine. Ideje za svoje kure in peteline, kot jim ljubkovalno reče, je Lili dobila na bučijadi, sejmu buč v hrvaškem kraju blizu Zagreba Ivanić - Grad. Tam je tudi kupila semena buč vodnjač in poprosila sosede kmete, naj jih zasejejo in vzgojijo. Zrastlo je za eno samokolnico buč, ki jih je bilo nato treba še posušiti. Buče se sušijo na prostem in prepišnem več mesecev, marsikatera zgnije in je neuporabna, zato Lili včasih buče kupi tudi od kakšnega kmeta v Prekmurju in Prlekiji. 

Narava ji daje, a tudi Lili vrača naravi. Njen dar je, da zna videti lepoto v kamnu, korenini, lesu, lubju, rastlinah in vsem, kar jo obdaja. Pripovedujejo ji zgodbe in zna jim prisluhniti ter materializirati v nekaj novega. Njena domišljija, izvirnost in iznajdljivost nimajo meja. Prav vsak izdelek je narejen z ljubeznijo do narave in do naravnih stvari. 

Poleg petelinov in kokoši nas tik pred velikonočnimi prazniki v galeriji pozdravijo še zajčki, velikonočna gnezda in jajčka, butarice, spomladansko cvetje in venčki. Ko se bo pomlad prevesila v poletje, bodo galerijo krasili motivi školjk, peska, sončnic, pšenice, sivke in vonj po morju. Jesen bo prinesla plodove narave in izdelke iz kostanja, buč, listov, grozdnih pecljev, koruznih storžev … Zimo bodo krasili adventni venčki, girlande in okraski za novoletne smrečice. V galeriji se krog življenja v harmoniji in sožitju z naravo izmenjuje z letnimi časi.  


Venčki, ki jih ustvarja Lili, so sploh zgodba zase. Včasih so takšni iz smrečja krasili slovenske domove le v božičnem času, danes pa jih lahko izobešamo na vhodna vrata preko celega leta. Mati narava ponuja cvetje in sadje, trave, vejice, liste, ki jih Lili posuši in vplete v dolgoobstojne venčke. Poleti zadišijo venčki iz sivke, jesen obarva hortenzije, čudovit in trajen je venček iz lešnikov, iz orehovih lupin, žira in kostanja. »Jeseni sem prosila sosede vinogradnike, naj mi po stiskanju grozdja prihranijo grozdne peclje. Zdelo se jim je smešno, čemu bi jih potrebovala. Peclje sem posušila in jih s pinceto košček za koščkom vdelala v čisto poseben venček,« pove Lili in tako potrdi, da ji izvirnih idej resnično ne zmanjka. 

 Lili ne namerava širiti svoje dejavnosti, čeprav je zanimanja za njene izdelke veliko. Želi ohraniti svojo unikatnost in ne postati konfekcija. Uživa v ustvarjanju v svojem malem pravljičnem svetu, ob zvokih klasične glasbe ali v miru narave. Njeni izdelki najdejo pot preko družabnih omrežij in preko ustnega izročila, kupiti jih je mogoče v galeriji ali pa jih Lili pošlje po pošti. V prihodnje si želi v svoji galeriji organizirati ustvarjalne delavnice in deliti ideje in znanje še z drugimi ustvarjalci. Z veseljem pa v svoj pravljični svet sprejme radovedne goste, ki si galerijo in njene dragocenosti lahko v živo ogledajo po predhodni najavi.