Zaradi gripe, ki se vsako leto pojavi z nekoliko drugačnim sevom, letno umre 250.000 do 500.000 ljudi, a človeštvo še vedno dobro pomni skoraj tri grozljiva leta na začetku 20. stoletja, ko je sev španske gripe pokosil na milijone človeških življenj. Smrtonosna pandemija se je širila izredno hitro, znanstveniki pa so šele pred nekaj leti razvozlali uganko, kako je španski gripi uspelo v tako kratkem času pokopati toliko zdravih odraslih oseb. Leta 2005 so se uspeli dokopati do vzorca tega virusa in rekonstruirati razvoj bolezni. Ugotovili so, da je virus v telesu sprožil naravni imunski odgovor citokinsko nevihto. To je hujša oblika sindroma sproščanja citokinov, ko se aktivira velika količina belih krvničk, kar sprošča vnete citokine, ti pa nadalje aktivirajo še več belih krvničk. Zaradi prekomernega delovanja v telesu pride nato do sistemske napake v telesu. Ker imajo odrasli boljši imunski sistem kot otroci ali starejši, raziskovalci verjamejo, da je bila zato španska gripa prav zaradi tega tako smrtonosna za njih. 


Španska gripa je v letih med 1918 in 1920 terjala od 50 do 100 milijonov življenj.


In prav ta razlog straši znanstvenike, ki se zavedajo, da bi izbruh podobnega seva gripe lahko danes, kljub boljši zdravstveni oskrbi, pokončal celo več ljudi. V desetletjih po španski gripi so znanstveniki sicer razvili različne imunoterapije, ki pomagajo pri omejitvi citokinskih neviht, a te terapije niso povsod dostopne. Tako dandanes v resnici nismo nič boljši v boju proti citokinskimi nevihtami kot pred 100 leti, opozarja direktor raziskovalnega centra za nalezljive bolezni univerze v Minnesoti Michael Osterholm. 

»Pandemije gripe so kot potresi, hurikani in cunamiji, zgodijo se in nekateri so hujši od drugih,« pravi Osterholm in dodaja, da je le stežka točno predvideti, kdaj se bo začela ali kako se bo pandemija odvila. Svetovna znanstvena organizacija (WHO) sicer redno nadzoruje pojave virusa in njegov razvoj, a je težko nadzorovati in pregledati vsako žival, ki bi lahko bila prenašalec virusa, je pojasnil zdravnik Robert Webster iz otroške bolnišnice v ameriškem Memphisu.



Virus bi seveda lahko ušel izpod nadzora in bi se potem hitro razširil po svetu, verjetno v roku nekaj tednov, predvideva profesor epidemiologije na ameriški državni univerzi Georgia Gerardo Chowell. »Gripa je eden tistih virusov, ki se, ko enkrat pride med občutljivo populacijo, zelo hitro razširi,« je dodal. Predvsem zaradi ogromnega števila prebivalcev na svetu, bi imeli tudi večje število obolelih in mrtvih kot pred sto leti. Če je takrat za gripo umrlo 50 milijonov ljudi, bi jih lahko bilo dandanes več kot 200 milijonov, je pojasnil.


Leta 1918 so se vojaki pred smrtonosnim virusom gripe zaščitili z maskami.


Število smrtnih žrtev pa ne bi bilo enakomerno porazdeljeno po celem svetu. Huje bi bilo med etničnimi skupinami, ki so občutljivejše na virus, revnimi in tistimi, ki nimajo dostopa do osnovnega zdravstva. Ob tem so opozorili tudi na države z dragimi zdravstvenimi storitvami, kot so na primer ZDA. 

Najboljši ukrep za zaustavitev pandemije tako trenutno ostajajo cepiva, ocenjuje raziskovalka epidemiologije na danski univerzi Roskilde Lone Simonsen, a tudi v tem mišljenju si znanstveniki med seboj niso enotni. Cepiva so dandanes uspešna le v 60 odstotkih, nikjer na svetu pa jih ne kopičijo dovolj za primer pandemije. Osterholm denimo tudi opozarja na dolgotrajen proces, razvoja in razdelitve cepiva, ki bi pri hitro razširjajoči se pandemiji naredil le majhno razliko. Sprva je sev gripe potrebno identificirati, nato ustvariti cepivo in ga na koncu še razposlati po svetu, kar vzame kar nekaj časa. Prav tako bi bilo skoraj nemogoče izdelati dovolj cepiva za vse, je skeptičen: »Po svetu bi v prvih šestih do devetih mesecih imelo dostop do cepiva le odstotek do dva svetovne populacije.«



Vnovična pandemija ne bi samo terjala mnogo življenj, pomenila bi tudi propad družbe, je zaskrbljen Osterholm. Zaprli bi šole in podjetja, javni promet ne bi deloval, pričakovati je tudi izpade elektrike, medtem ko bi se trupla kopičila. Kmalu bi imeli težave tudi z dostopom do hrane. Bolj kot sama morebitna pandemija, bi bile hujše stranske posledice gripe, opozarja in zato si znanstveniki že lep čas prizadevajo, da bi našli univerzalno cepivo proti gripi, ki bi premagalo vse naštete prepreke. Zaenkrat se z razvojem tega ukvarjajo številne študije, a do pravega preboja še ni prišlo.