Že se lahko cepimo proti gripi

Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci. Po ocenah zanjo vsako sezono zboli do 10 odstotkov prebivalcev, kar je do 200.000 naših prebivalcev. 

Kot povedano in zapisano že mnogokrat, je za preprečevanje širjenja treba upoštevati enostavna pravila, torej poskrbimo in okrepimo zdravje s pravilno prehrano in dovolj gibanja ter se izogibamo natrpanim prostorom, cepimo se proti gripi in tako zmanjšamo verjetnost, da bi po okužbi zboleli, če zbolimo, ostanemo doma in poskrbimo, da okužbe ne prenesemo na svoje bližnje. Takrat si tudi temeljito in pogosto si umivamo roke in pri kihanju ali kašljanju usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kihamo oziroma kašljamo v rokav.

Cepljenje proti gripi je priporočljivo za vse prebivalce, še zlasti pa za tiste, ki bi jih lahko doletel težek potek bolezni, poudarjajo na NIJZ. To so starejšim od 65 let, kronični bolniki in njihovi družinski člani, osebe z izrazito povečano telesno težo, majhni otroci (od šest mesecev do drugega leta starosti) in njihovi družinski člani, nosečnice in njihovi družinski člani, zdravstveni delavci ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge, drugi delavci v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti.

Virusi gripe se nenehno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Cepiti se je treba vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka.

V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med najnižjimi v Evropski uniji.

Cepljenje proti gripi ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti. Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni po večini poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupinah prebivalstva pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (kot so virusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Pri omenjenih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov.

V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med najnižjimi v Evropski uniji, kažejo podatki z NIJZ. Prejšnjo sezono je bilo pri nas sicer cepljenih nekaj več ljudi (okrog 84.000) kot predprejšnjo sezono (manj kot 70.000), kar pa je še vedno precej manj kot pred desetimi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev. Tudi delež cepljenih v starostni skupini 65 let in več se je v zadnji sezoni povečal v primerjavi s predzadnjo in je znašal 11,7 odstotka, kar pa je še vedno daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil delež cepljenih proti gripi v skupini nad 65 let (in drugih rizičnih skupinah) kar 75 odstotkov. S povečanjem precepljenosti pri teh skupinah bi lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete, pa tudi marsikatero smrt.