Raziskovalci so vzeli pod drobnogled epidemije gripe v zadnjih dvajsetih letih. Potrdili so svoje domneve, in sicer da manj obolelih v milih zimah še ne pomeni, da bo virus čez leto v celoti »napadel« manj ljudi. Če se bodo posledice globalnega segrevanja poglabljale, bodo toplejše zime postale nekaj povsem običajnega, število obolelih pa se bo povečevalo.


Virusi se nenehno spreminjajo

V toplejših mesecih je obolelih malo, saj so okoljski dejavniki (temperatura zraka, osončenost) manj primerni za širjenje povzročiteljev okužb dihal. V jesenskih mesecih število akutnih okužb dihal začne pričakovano rasti in običajno doseže vrh v januarju ali februarju. »Vzrokov je več,« poročajo z Nacionalnega inštituta za naravno zdravje (NIJZ). »Po eni strani se spremenijo okoljski dejavniki, ki omogočajo boljše preživetje mikrobov v okolju, pa tudi možnost prenosa se poveča, saj se predšolski otroci in šolarji v vrtcih oziroma šolah ponovno intenzivno družijo. Največje povečanje akutnih okužb dihal pa je zaznati s pojavom in kroženjem virusov influence – povzročiteljev gripe.«

Virusi gripe se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Cepiti se je treba vsako leto z enim odmerkom, za otroke, mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že premajhna.



Precepljenost proti gripi je prenizka

V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med najnižjimi v Evropski uniji. »Prejšnjo sezono je bilo pri nas sicer cepljenih nekaj več ljudi (okrog 84.000) kot predprejšnjo sezono (manj kot 70.000), kar pa je še vedno precej manj kot pred približno desetimi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev. Tudi delež cepljenih v starostni skupini 65 let in več se je v zadnji sezoni povišal v primerjavi s predzadnjo in je znašal 11,7 odstotka, kar pa je še vedno daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil delež cepljenih proti gripi v skupini nad 65 let (in drugih rizičnih skupinah) kar 75 odstotkov,« poroča NIJZ. S povečanjem precepljenosti pri teh skupinah bi lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete pa tudi marsikatero smrt.


Doma in po svetu

Poglabljanje posledic globalnega segrevanja pa ne bo vplivalo le na gripo. Povišanje temperatur za dve do tri stopinje Celzija bo povečalo tudi število ljudi, ki tvegajo malarijo, in sicer za okoli tri do pet odstotkov. Prav tako se bo podaljšalo obdobje »nevarnosti« na območjih, ki danes veljajo za endemična. V zadnjih petdesetih letih se je povečalo tudi število vektorsko prenosljivih bolezni. To je skupina resnih obolenj, ki jih povzročijo zunanji paraziti ali vektorji, kot so klopi, bolhe, komarji, muhe, ki prenašajo številne nevarne patogene (bakterije, protozoje, viruse). Tudi človeška izpostavljenost okužbi z vodo ali hrano je pogosto posledica vremenskih sprememb, tudi na primer nepravilnega odlaganja smeti. Močno deževje lahko vpliva na migracije in razširjanje povzročiteljev infekcij, medtem ko povišana temperatura vpliva na njihovo rast in preživetje.