Kaj je bila vaša prva služba?
Prva služba, s katero sem zaslužila svoj denar, je bila v SNG Maribor, kjer sem kot dijakinja igrala majhno vlogo v predstavi Modri angel.

Kaj ste želeli postati, ko ste bili otrok?
Igralka in nič drugega (smeh).

Od koga ste dobili najboljši karierni nasvet in kako se glasi?
Od profesorja Dušana Mlakarja na AGRFT, glasi pa se: manj je več!

Sprejemne izpite na AGRFT sem naredila že po tretjem letniku gimnazije. Takrat se mi je zelo mudilo, pred sprejemni izpiti pa sem morala opraviti še diferencialne izpite. Zelo dobro sem se pripravila, zato ni bilo posebej stresno, pa še izšlo se je. Šele kasneje pa vidiš, da je to le en drobec na poti, ki te čaka.   

Vaš poklic nima urnika od osmih do štirih, delate pa zvečer in ob koncih tedna. Si predstavljate, da bi šli zdaj v »običajno službo«?
Ne predstavljam si, da bi delala v kateri koli drugi službi, ker svoj poklic opravljam z veseljem in ljubeznijo. Dokler bo to trajalo, se bom prilagajala tudi posebnostim, kot so specifični in kaotični urniki.

Igralci se velikokrat spominjajo sprejemnih izpitov na Akademiji. So bili tudi za vas zelo stresni?
Sprejemne izpite na AGRFT sem naredila že po tretjem letniku gimnazije. Takrat se mi je zelo mudilo, pred sprejemni izpiti pa sem morala opraviti še diferencialne izpite. Zelo dobro sem se pripravila, zato ni bilo posebej stresno, pa še izšlo se je. Šele kasneje pa vidiš, da je to le en drobec na poti, ki te čaka.




Gorske sanje so na sporedu že nekaj tednov, vas je že kdo na cesti pocukal za roko in pokomentiral vašo vlogo?
V okolju, kjer živim, to je Vodmat v centru Ljubljane, očitno kar zvesto spremljajo serijo. Ko se zjutraj srečamo v okolici bloka, mi ljudje govorijo o zgodbi, ki se je dogajala prejšnji večer in čakajo na nove zaplete. Seveda pa so moji zvesti gledalci tudi starši, sorodniki in prijatelji.

Pustimo se presenetiti, kam bo Ireno odpeljala zgodba, upam pa, da bo manj jokala (smeh).    

Verjetno pa vas zdaj ne bodo klicali po imenu iz serije, kot se je skoraj gotovo dogajalo v času Naše male klinike, ko ste bili za mnoge kar sestra Franja?
Verjetno me po imenu lika res ne bodo klicali, saj ta nadaljevanka sodi v povsem drugačen dnevni format in tudi drugačen žanr. Ljudem se komedije res precej bolj usedejo v srce. Jaz pa sem vesela, da sem tokrat dobila drugačno ponudbo. Tudi časi so se kar precej spremenili, v modi so dnevne nadaljevanke, polne spletk in drame. So odsev hitrega vsakdana. In če ljudje to radi gledajo, dajmo tudi mi, igralci, pisci in režiserji, ponujati tak format, da ne bomo gledali samo tujih nadaljevank.




V Gorskih sanjah igrate trpečo in potrpežljivo ženo, podobno vlogo ima v Reki ljubezni vaša kolegica Mojca Funkl. Ste kaj poškilili h konkurenci, da vajina lika ne bi bila preveč podobna?
V zadnjem času sem zelo zasedena v Lutkovnem gledališču, poleg tega pa snemam še Gorske sanje, zato res težko pogledam še kaj drugega. Večkrat si ogledam našo serijo predvsem iz študijskega vidika. Res torej ne vem, koliko sta si ta dva lika podobna. Gotovo pa je pri Ireni, ki jo igram, prisoten stereotip ženske, ki naredi marsikaj, da ohrani družino, ker ji to pomeni največ.

Kaj se bo z Ireno dogajalo v naslednjih delih?
Pustimo se presenetiti, kam jo bo odpeljala zgodba, upam pa, da bo manj jokala (smeh).