A znabiti, da se to ne bo zgodilo prav kmalu. Aktualni minister za zdravje Aleš Šabeder predlagateljem zakona, stranki Levica, odgovarja, da mora biti glede tega sklenjen predvsem sporazum s stroko in da ne razume, zakaj se jim tako mudi. Mislim, to je malo hecno, ali imajo politiki res tako kratek spomin? Kot rečeno, se ta predlog valja, očitno zgolj populistično, že mandate, pa ni volje in očitno tudi znanja ne, kako to urediti. Ne vem, kako naj si razložimo odmev koalicijskih političnih strank, ki se načeloma strinjajo, da bi bilo treba dodatno zdravstveno zavarovanje, kakršno je zdaj, ukiniti, a jih skrbi »soliranje« Levice. Torej, kaj jih v resnici bolj skrbi (ali bi jih moralo): soliranje Levice, soliranje zavarovalnic, soliranje koga tretjega? Ampak potem ko se pretoči besed še in še, se zgodi preobrat: minulo sredo so v koaliciji čudežno našli soglasje za vse člene zakona in način prenosa v obvezno zavarovanje, razloži poslanec Matej T. Vatovec. A finančna konstrukcija ostaja odprta.

Vladajoče skrbi, kako bodo nadomestili ocenjeni 500-milijonski izpad. Ja, ne vem, no, naj mogoče vprašajo farmacevte ali pa zdravnike. Kajti oni odlično sodelujejo. In poslujejo. 

No, in jasno, kadar žerjavica tli, javnost prejme novo staro kost za glodanje. Tokrat so nas »razveselili« z novimi velikodušnimi donacijami farmacevtskih družb slovenskim zdravnikom. Tako je lani dvaindvajset farmacevtskih podjetij, ki prodajajo zdravila v Sloveniji, naše zdravnike za odlično sodelovanje nagradilo z 11,5 milijona evrov. Izkazalo se je, da so zdravniki lani predpisali rekordno število receptov, več kot 12 milijonov, kar znaša pol milijarde evrov (še pomembneje, to pomeni za 45 odstotkov več kot leta 2001). Nepredstavljive številke, ki same po sebi ne povedo dovolj, je pa seznam izvrgel tudi zdravnike (objava je zdaj javna), ki jih farmacevtske družbe najbolje plačajo, prednjačijo kardiologi in diabetologi. 

Jasno, zdravniki kategorično zanikajo kakršno koli vplivanje farmacije na njihovo delo, kaj šele podkupovanje. A ljudje uživamo zdravila brez zadržkov in pomislekov. Zastrašujoč je podatek, ki izkazuje strmo rast porabe zdravil v Sloveniji in med drugim tudi pove, da 63.000 pacientk in pacientov uživa dnevno po deset tablet, mnogi celo osemnajst. Vemo, da se prebivalstvo stara, vemo tudi, da je vse več obolenj, a vendarle so tudi vse glasnejši, dasiravno redki, strokovnjaki iz zdravniških vrst, ki se retorično sprašujejo, ali nas delajo bolne (ali še bolj bolne) prav zdravila. Denimo John Cryan, irski nevroznanstvenik, sicer strokovnjak za črevesje, ki prvenstveno proučuje vpliv prehrane na črevesje v povezavi z možgani in razvojem duševnih bolezni, opozarja na pretirano rabo antibiotikov. Jasneje povedano: govori o zlorabi antibiotikov in s tem potencialni nevarnosti razvoja duševnih bolezni (da o črevesju sploh ne govorimo).

Na čezmerno rabo oziroma zlorabo antibiotikov opozarja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Ampak, ostanimo pri prvotni temi: ukinitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vladajoče skrbi, kako bodo nadomestili ocenjeni 500-milijonski izpad. Ja, ne vem, no, naj mogoče vprašajo farmacevte ali pa zdravnike. Kajti oni odlično sodelujejo. In poslujejo.