Ja, pandemija se mi zdi daleč najboljši izraz za to kolektivno poneumljanje naroda (in odslikavo današnje realnosti), ko človek natančno ve, kaj se dogaja, pa ne more narediti nič, da bi zaustavil (še bolje preprečil) to izraznost površnega, mentalno skopega in kvarnega vedenja. Ta lenobnost uma in telesa, ki jo sejejo ljudje v vseh teh šovih – pa naj bo to idilična podeželska realnost, ki jo akterji s svojim vedenjem nemudoma pokvarijo, ali pač katera koli druga televizijska »zabava« – postaja resnična grožnja za človeštvo. Kot pravim, ne podcenjujem teh oddaj, kajti človek ima idealno priložnost, da vidi, kakšni osebki nas obdajajo in zakaj se kot družba ne moremo premakniti niti za ped više. A kljub vsemu lahko sklenem takoj: ta realiteta je škodljiva.
Človek ne more verjeti, žalostno, res žalostno, kako nič je ljudem dovolj.
No, kaj me je napeljalo, da spregovorim o kmetiji zdaj? Ker so zadnjič ustvarjalci nepričakovano prestavili oddajo s sobote na petek in so gledalke in gledalci potonili v globoko žalost. In se je bojda nemudoma vsulo 1500 komentarjev, češ da so jim kreatorji oddaje uničili vikend, ki ne bo več popoln – za njih. In podobne nebuloze. Pa sem šla brat, kaj ljudje pišejo: človek ne more verjeti, žalostno, res žalostno, kako nič je ljudem dovolj.
Pogovorimo se malo o udeleženkah in udeležencih, teh javnih iskalcih ljubezni. Sprva nisem vedela, da je nova oddaja, sem mislila, da ponavljajo stare čenčarije, ker je vsaj polovica nastopajočih že bila v enem šovu ali več in ker so si te javne realitete tako zelo podobne. Nakar sem ugotovila, da dejansko vrtijo nov šov. Če starejši izgubijo kompas, ko je posredi »ljubezen«, še razumem. Se pač vedejo kot otročaji. Da pa so 30- in 40-letniki tako infantilni, je skrb vzbujajoče. Ne verjamem, da so podlegli zahtevam produkcije, da bi igrali vnaprej določene like (pa tudi če so, je to njihova stvar), zelo verjetno je, da je takšna njihova vsebnost. A zanimiva je njihova skorajda brezpogojna samozavest, češ da imajo oni pri iskanju partnerice oziroma partnerja zelo visoke kriterije, kar neprenehoma ponavljajo. Smešno, res smešno – za zunanjega opazovalca, za vpletene pa očitno pogumno, drzno ali vsaj zabavno. Kakšni liki in koliko njih. Mislim, a kdo od njih sicer v življenju sploh kaj dela? Živijo od sil vesolja? Ne vem, ali imajo tri mesece (ali kolikor časa ta reč traja) plačan dopust? Živijo od mamine in očetove pokojnine? Od centra za socialno delo? Zavoda za zaposlovanje? Ali jih vzdržujejo celo otroci? Tu nekje se bržčas skriva odgovor. Skratka, sila perspektiven kader. Za delo. Medosebne odnose. Partnerstva. Otroke.
Ja, tako je to v tem današnjem svetu, kjer je vse šov. Zdravstvo. Politika. Pravosodje. Šolstvo. Odnosi. Infantilnost se krepi. In slavi! Res smo na poti – le kam?
Vse to. Življenje je poceni zabava.
Ja, tako je v tem današnjem svetu, kjer je vse šov. Zdravstvo. Politika. Pravosodje. Šolstvo. Odnosi. Infantilnost se krepi. In slavi! Res smo na poti – le kam?
* P. S. Kmetija čez vse. Izposoja besede je bila nujna, ker v slovenskem jeziku nisem našla ustreznega izraza za to stanje.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: