Katere glivične okužbe kože so najpogostejše in najbolj trdovratne?

Tinea je glivična okužba kože, ki jo povzročajo različne glivice. Na stopalih je tako stanje zelo pogosto, zlasti poleti. Najpogostejša povzročitelja sta Trichophyton ali Epidermophyton, glivici, ki uspevata v toplih, vlažnih predelih med prsti na nogah. Na obolelem delu se lahko pojavi blago ali močno luščenje s srbečim, hrapavim in bolečim izpuščajem med prsti in ob straneh stopala, t. i. atletsko stopalo. Okužbo v dimljah povzročajo različne glive, tudi kvasovke. Pri moških je pogostejša, značilnejša je v toplem vremenu. Povzroča rdeče, obročaste predele, včasih z majhnimi mehurčki na koži okrog dimelj in tudi na notranji strani stegen, ki lahko zelo srbijo in bolijo. Na lasišču povzročata okužbe zelo nalezljivi Trichophyton ali Microsporum. Pojavi se nekoliko srbeč, rdeč izpuščaj, ki se lušči, ali izpad las na predelu okužbe brez izpuščaja. Tudi kjer koli na trupu je povzročitelj okužbe lahko Trichtophyton, ki vpliva na nastanek rožnatega ali rdečega izpuščaja, včasih v obliki kolobarjev s čistim osrednjim delom.



Kako prepoznamo, da so nohte rok ali nog prizadele glivice?

Glivične okužbe nohtov, t. i. onihomikoze, potekajo počasi, razvijajo se lahko tudi več let. Okužbe nohtov na nogah največkrat povzročajo t. i. dermatofiti, na nohtih rok pa so to običajno kvasovke. Zanje nismo vsi enako dovzetni, pomembno vlogo ima bržkone genetska nagnjenost. Glivične okužbe se na nogah najprej pokažejo na prostem delu nohta. Ta postane motno obarvan, odstopa od podnohtja, postane lahko zadebeljen, krhek in lomljiv. Če okužbe ne zdravimo, napreduje po nohtu navzgor, vse do zarodnega dela nohtne plošče. Kadar je okužen tudi ta del nohta, so glivice posledično v vsej nohtni plošči. Noht postane v celoti zadebeljen, moten, pridruži se lahko vnetje kože obnohtja. Okužba na nohtih rok se praviloma začne na obnohtju in se od tam širi navzdol proti prostemu delu nohta. Zanjo so dovzetnejše ženske, predvsem tiste, ki pogosto močijo roke. Kadar se kandida razraste v obnohtju, to imenujejo kandidiazna paronihija, kar povzroči bolečo oteklino in gnojenje. Okuženi nohti se lahko belo ali rumeno obarvajo in odstopijo od nohtne posteljice. Če je povzročitelj okužbe Trichtophyton, ki običajno povzroči okužbo na nogah, napade novonastajajoči del nohta, ki se zadebeli, izgubi sijaj in je izmaličen. Okuženi noht lahko odstopi, se kruši ali lušči.



Marsikoga preseneti, ko poleti namesto enakomerne zagorelosti opazi svetle lise na dekolteju, hrbtu ali vratu, včasih tudi po nadlakteh in sprednjem delu prsnega koša.

Glivična okužba, ki jo v glavnem povzročijo glivice Malassesia Globosa, ki so sicer normalno prisotne na koži, najpogosteje prizadene mlade ljudi. Zelo verjetno je povezana s hormonskimi spremembami v puberteti, ko se iz kožnih žlez izloča več loja (sebum.) Izrazi se lahko na zelo majhnem predelu kože, tako da je vidnih le nekaj žarišč. Lahko pa se ta zlivajo v večje plošče. Tedaj je le majhen predel kože normalno pigmentiran in daje videz žarišč. Prizadeti predeli so vedno drugače obarvani od okolice, zato je koža videti lisasta. Ovalni ali okrogli svetli predeli so obdani s temnejšo kožo. Barva žarišča je lahko zelo svetla, skoraj bela, do rumenkasta in rjavkasta. Po stiku z vodo lahko prizadeta žarišča tudi pordečijo. Na površini je mogoče drobno luščenje kože. Nekateri bolniki se pritožujejo zaradi srbeža. Bolezen ni resna ali usodna in je pri večini ljudi s primernim zdravljenjem zlahka ozdravljiva. Ponavadi lahko okužbo ozdravimo s šamponom proti prhljaju, ki vsebuje ketokonazol ali enoodstotni selenov sulfid.


Okužba z glivicami večinoma ostane na koži. V nekaterih primerih, zlasti če traja dlje in ni zdravljena, se lahko s stopal prenese na druge dele telesa, najpogosteje na kožo dimelj, trupa, dlani in nohtov rok, lahko pa tudi na vse druge predele kože, včasih celo v lasišče.


Kdaj je okužbo z glivicami dobro pokazati strokovnjaku?

Pravilo pri zdravljenju glivičnih obolenj je, da najprej dokažemo povzročitelja ali vsaj bolezen. Ko zdravnik ve, za katere glivice gre, lahko izbere najustreznejšo obliko zdravljenja. Dokaže jih lahko le s pomočjo laboratorijske preiskave, tako da s topim instrumentom popraska ali odlušči nekaj celic s površine prizadetega nohta ali kože, v laboratoriju pa ugotovijo navzočnost glivic. Večino glivičnih okužb je mogoče odpraviti z antimikotičnimi kremami, geli ali praški. Glivične okužbe nohtov zdravimo sistemsko, lokalno ali kombinirano. Dermatologi običajno začnemo s sistemskim zdravilom, razen če pri bolniku obstajajo kontraindikacije. Lokalni antimikotiki, uporabljeni v samostojni terapiji, pogosto niso dovolj učinkoviti, tudi če so ustrezno izbrani. Uspeh je najboljši, če se zdravljenje začne v zgodnji fazi razvoja okužbe in če je človek sicer zdrav, brez drugih kroničnih bolezni, zlasti sladkorne. Vendar tudi če okužbo zdravimo, obstaja možnost, da se bo ponovila. Če traja več let, uspešnost zdravljenja pada.



Kateri so splošni nasveti za vse starosti in oba spola – kako ne le zdraviti, ampak že v kali preprečiti glivice? Denimo, poleti je glivična okužba stopal pogosta nadloga.

Glivice imajo rade višje temperature in vlago, zato je osnovni preventivni ukrep, da se temu izogibamo. Proti okužbi nohtov in stopal je priporočljivo vsakič, ko obiščemo javno kopališče, bazen ali savno, nositi plastične natikače. Po uporabi prhe oziroma ko pridemo iz bazena ali savne, noge temeljito obrišemo in osušimo. Nogavice in čevlji naj bodo iz naravnih in zračnih snovi, da bo koža vedno suha. Če veliko močimo roke, je smiselno uporabljati kakovostne zaščitne rokavice, po delu pa si roke umijemo in temeljito osušimo. Previdnost velja tudi za vse, ki imajo veliko opraviti sslaščicami, saj sladkor pospešuje razmnoževanje glivic na koži in nohtih. Nohte strižemo na kratko in pazimo, da ne poškodujemo kožice ob njih. Najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek glivičnih okužb so ob vlažnem in toplem okolju zdravila, ki zmanjšajo obrambno sposobnost (npr. zdravila za zdravljenje rakavih bolezni – kemoterapija, kortikosteroidi), sladkorna bolezen, nosečnost, antibiotiki, oralna in nadomestna hormonska kontracepcija, nezračna oblačila in čevlji, pogosto močenje kože in slabo osušena koža po umivanju. Priporočljiva je tudi uporaba antimikotikov v razpršilcu ali posipov za notranjost obutve. Dobro je vedeti, da so sprožilni dejavniki za glivična vnetja nožnice stres, ne dovolj zračno ali nebombažno perilo. Po kopanju ali savnanju si preoblečemo mokre kopalke. Odsvetujemo tudi uporabo dražečih mil, izpiranje nožnice z vodo in uporabo dezodorantov. Najbolj primerna mila so z nizkim pH in brez dodanih parfumov. Prav tako lahko nezračna oblačila povzročijo, da so predeli na koži bolj vlažni, kar je zelo ugodno za razvoj gliv.