Katere kožne bolezni oziroma tegobe se rade pojavijo poleti?

Pogostejši so sončne opekline in druge neželene reakcije na sončno svetlobo, piki os, komarjev in čebel pa tudi ugrizi klopov. Poletje je tudi čas več kožnih okužb.

Je možno, da se luskavica pojavi kar nenadoma? Kako jo prepoznamo?

Luskavica se prvič ponavadi pojavi nenadoma, vendar poletje ni značilen čas zanjo. Sončni žarki delujejo nanjo zaviralno, to je zaščitno, zato so njeni izbruhi pogostejši jeseni in pozimi. Obolela koža je pordela, zadebeljena in pokrita z belimi luskami.



Kako je treba ravnati pri alergičnem izpuščaju zaradi sonca?

Obstaja veliko kožnih reakcij, ki so povezane z izpostavljanjem soncu, nekatere so alergijske narave, druge ne. Najpogostejša reakcija, ki jo laično imenujemo alergija na sonce, v resnici ni alergijske narave. Gre za polimorfno fotodermatozo, ki se pojavi po prvem intenzivnejšem izpostavljanju soncu v sezoni, pozno spomladi ali poleti, najpogosteje na počitnicah na morju. Ima jo 10–20 odstotkov ljudi v severni in srednji Evropi. Na dekolteju, ramenih in nadlakteh se pojavi zelo srbeč izpuščaj v obliki rdečih bunčic ali mehurčkov. Prvi in najpomembnejši ukrep je umik s sonca. S tem poskrbimo, da reakcije ne potenciramo in omogočimo, da se spontano umiri v nekaj dneh. Na srbeče predele lahko nanašamo protivnetno kortikosteroidno kremo, ki ublaži srbež in pospeši zdravljenje.

Kaj naj storimo, če nas ožge meduza?

Ožig meduze je najbolje takoj sprati s kisom, ki izniči delovanje strupa. Nikakor ga ne smemo drgniti. Lahko ga hladimo z obkladkom ali mrzlo oblogo. Nato pa poskrbimo za celjenje z negovalno kremo. V naslednjih dneh predel ožiga dobro ščitimo pred soncem, saj se po izpostavljanju soncu rada pojavi dolgotrajna hiperpigmentacija, to je rjavo obarvanje kože.

Obisk zdravnika je primeren, kadar gre za hujše opekline na veliki površini telesa, tudi take z mehurji. 

Kako preprečimo srbež zaradi pika komarja?

Najpomembnejši ukrep je, da predela ne praskamo, ker to srbež le okrepi. To je seveda laže reči kot storiti. Pomaga hlajenje pa tudi kortikosteroidne kreme, ki zavirajo vnetje.

Kaj narediti, če nismo imeli pokrivala na glavi in nas je opeklo denimo po preči, pleši?

Sončne opekline moramo vedno in povsod preprečevati. To naj bo naše prvo vodilo. Škode, ki jo naredijo koži, ne moremo nikoli popraviti. Če se opeklina že zgodi, moramo predel popolnoma zaščititi pred soncem s pokrivalom, oblačili ali zaščitnimi kremami z zaščitnim faktorjem 50+.

Moramo sicer pri opeklinah k zdravniku ali lahko kaj storimo sami?

Ponavadi obisk zdravnika ni potreben. Opečeni del ne sme biti izpostavljen soncu, hladimo ga z obkladki in vlažilnimi kremami in počakamo nekaj dni, da se vnetje umiri in se poškodovana koža regenerira. Običajno sledi luščenje. Obisk zdravnika je primeren, kadar gre za hujše opekline na veliki površini telesa, tudi take z mehurji.



Ali morska voda res lahko pozdravi prhljaj in ali drži, da se prenaša z uporabo istega glavnika?

Prhljaj je laično poimenovanje za seboroični dermatitis, ki je ena najpogostejših kožnih bolezni. Povzroča ga kvasovka Malassezia/Pytirosporum, ki je normalna prebivalka naše kože, to je del naše kožne flore. Dobro se počuti tam, kjer je koža mastna. Lasišče je eden takih predelov. Te kvasovke si ne prenašamo z glavniki in pokrivali, imamo jo namreč vsi. Le nekaterim povzroča težave v obliki blage rdečine in luščenja, torej prhljaj. Sonce ima zaviralni učinek na kvasovko, zato je prhljaja poleti, tudi na morju, manj. Ne moremo pa ga dokončno pozdraviti, saj velja, da je seboroični dermatitis kronična bolezen, ki jo lahko le zaviramo in nadzorujemo, na lasišču najbolje s šamponi proti prhljaju, ki imajo protiglivične učinkovine.

Kaj priporočate za oskrbo las poleti?

Sonce, veter in voda lase izsušijo, zato velja tudi zanje zaščita pred ultravijoličnimi žarki, najbolje s pokrivali, lahko pa tudi s pripravki, ki vsebujejo zaščitne filtre. Lasem pogosteje privoščimo balzam ali masko, tudi olje jih ščiti pred izsušitvijo.

Na soncu ravnajmo odgovorno do svoje kože, nikoli ne pozabimo na njeno zaščito, ne samo na morju, temveč vedno, kadar smo na prostem. 

Zaradi morske vode in bazenov so precej občutljivi tudi naši nohti. Kako jih zaščititi?

Nohte lahko zaščitimo s prozornim lakom za nohte, ki prepreči stik z vodo in izsuševanje.

Kako prepoznamo bolezen na njih?

Spremeni se njihov videz, površina, pogosto se tudi drugače obarvajo in to težko spregledamo. Najpogostejša bolezen na nohtih je še vedno glivična okužba – onihomikoza.

Kaj pa pomenijo bele pikice na nohtih?

Bele lise nastanejo zaradi poškodbe nohtne matice s pritiskom nanjo, to je v času, ko noht še nastaja. Ponavadi jih vidimo na rokah, na stopalih pa ne. Ne pomenijo bolezni in tudi ne pomanjkanja vitaminov, kot marsikdo zmotno verjame.



Za konec ne moremo mimo glivic na stopalih. Se jim sploh lahko izognemo in kako se lotimo zdravljenja?

Delno se glivični okužbi stopal in nohtov lahko izognemo, če pazimo, da v javnih prostorih, kjer so ljudje večinoma bosi, hodimo v natikačih in skrbimo, da so stopala, predvsem medprstni prostori, vedno suhi. Če pa se glivična okužba razvije, kar se kaže z luščenjem kože na stopalih, tudi med prsti, jo zdravimo s protiglivičnimi kremami, ki jih lahko brez recepta kupimo v lekarnah. Glivice se lahko iz medprstnih prostorov razširijo tudi na nohte, ta okužba pa je zelo trdovratna in jo je veliko teže zdraviti.

Vaš univerzalni nasvet za zdravo poletje?

Na soncu ravnajmo odgovorno do svoje kože, nikoli ne pozabimo na njeno zaščito, ne samo na morju, temveč vedno, kadar smo na prostem. Tako jo bomo ohranili zdravo in mladostno.