Generacije, rojene po drugi svetovni vojni pa tja do devetdesetih let, smo se vključno s starši in starimi starši veselo pražile na soncu. Ali je mogoče popraviti morebitno škodo, nastalo v tistem obdobju?

Škode, ki so jo koži povzročili zunanji dejavniki, med njimi najbolj poznamo UV-sevanje oziroma sončne žarke, ne moremo popraviti. Škoda, ki jo naredijo, je v dednem zapisu kožne celice in se prenaša z delitvijo celic na vse nove generacije. Z nekaterimi tehnikami lahko kožo vendarle izboljšamo, tako da uničimo poškodovane celice in upamo, da jih bodo nadomestile nove, ki nimajo poškodovanega dednega zapisa. To izkoriščamo predvsem pri metodah anti-ageinga, kot so lasersko pomlajevanje, uporaba kislin in drugih kemikalij oziroma snovi, ki jim pravimo lovilci prostih radikalov. Posledice lahko omilimo in preprečimo ali vsaj upočasnimo nastajanje novih.

Kolikor je meni znano, zaščitna sredstva ne povzročajo raka na koži in njihovo uporabo dermatologi povsod po svetu priporočamo.    

Veliko dermatologov, ki se zavzemajo za močno zaščito pred soncem, ima zagorelo kožo. Mar ni to v nasprotju s prizadevanjem za večjo ozaveščenost – ne glede na to, ali je temnejša koža rezultat sončenja ali uporabe samoporjavitvene kreme?

Pri mlajši generaciji dermatologov opažam veliko manj zagorele kože. Samoporjavitvenih krem po moji oceni ne uporabljajo. Porjavelost generacije, v katero spadam tudi sam, je najbrž delno posledica vaše začetne ugotovitve, saj je bilo v mojem otroštvu bistveno manj ozaveščenosti o škodljivosti sončnih žarkov. Danes vemo, da to ni bilo dobro. Povsem spremeniti navade pa je vseeno težko. Kot dermatolog govorim in učim predvsem o koži, je pa tudi res, da je organizem celota in da zdrav način življenja pomeni tudi gibanje na prostem, šport, izlete, kar seveda koži škodi, drugim organskim sistemom pa ne. Torej, rekel bi vendarle, da je odmerek tisti, ki naredi strup, in da je pretiravanje vedno in v vsakem pogledu škodljivo, da pa koža le ima lastne zaščitne mehanizme in občasno zmerno izpostavljanje soncu, ki ne pomeni prav sončenja, le ni tako usodno.

Kakšno je vaše mnenje o obiskovanju solarija – je bolj ali manj škodljiv kot naravno sonce?

Uporaba solarija je škodljiva in jo po številnih državah ocenjujemo kot tvegano obliko vedenja, kar tudi dokazujejo starostne omejitve uporabe. Drži, da so odmerki žarkov v njem bolj nadzorovani, vendar je znano, da se njegov uporabnik izpostavlja tudi naravnemu soncu. Obisk solarija torej pomeni dodatno obremenitev in tveganje za kožo.



Kako komentirate nekatere znanstvene izsledke, da lahko – ironično – prav krema za zaščito pred soncem v kombinaciji z drugo kozmetiko povzroči raka na koži, ki še vedno narašča?

Kolikor je meni znano, zaščitna sredstva ne povzročajo raka na koži in njihovo uporabo dermatologi povsod po svetu priporočamo. Kancerogenih snovi v zaščitnih sredstvih z zakonsko nadzorovano izdelavo ni, kakšno je medsebojno učinkovanje več različnih izdelkov, pa je bolj vprašanje za kemika. Vsekakor se je najbolje držati navodil za uporabo.

Obleka ne glede na barvo dovolj dobro ščiti pred UV-žarki. Danes imamo, predvsem za športne aktivnosti na prostem, tudi oblačila, ki so testirana in posebno močno ščitijo pred UV-sevanjem, kar je zagotovo priporočljivo za tiste, ki se ne morejo izogniti soncu v urah, ko je sevanje najmočnejše.   

Katere vrste zaščito uporabljate vi v sončnih dneh na prostem in kaj priporočate na splošno?

Na splošno priporočam uporabo visokih zaščitnih faktorjev, tako pred UVB- kot UVA-žarki, za bolj udobno uporabo pri vodnih aktivnostih pa vodoodporna zaščitna sredstva. Sam se tega ne držim vselej, kar pa ne pomeni, da ravnam prav, in me lahko vzamete za izgovor. Predvsem otroke in mladostnike je pred soncem treba posebej ščititi, saj se celice kože hitreje delijo in so tudi bolj dovzetne za spremembe DNK; te se v odrasli dobi kažejo kot posledice UV-sevanja, ki so lahko tudi nevarne.

Ali drži, da črna oblačila in črna pokrivala najbolje varujejo pred škodljivimi sončnimi žarki?

Črna oblačila in pokrivala morda res najbolje varujejo pred sončnimi žarki, znano pa je, da ljudje v krajih z res veliko sonca nosijo svetla oblačila, ki žarke, predvsem toplotne, odbijajo, ne pa vpijajo. Torej, na vročini črna oblačila gotovo niso primerna. Obleka ne glede na barvo dovolj dobro ščiti pred UV-žarki. Danes imamo, predvsem za športne aktivnosti na prostem, tudi oblačila, ki so testirana in posebno močno ščitijo pred UV-sevanjem, kar je zagotovo priporočljivo za tiste, ki se ne morejo izogniti soncu v urah, ko je sevanje najmočnejše.

Katera živila najbolj prispevajo h krepitvi kože poleti oziroma vsaj delni zaščiti pred opeklinami, poleg tistih, ki vsebujejo veliko vode, denimo lubenice in kumarice?

O tem prav suvereno ne morem razpravljati, pa vendar, če izhajam iz znanja o snoveh, ki so za zdravje kože, s tem pa tudi za njene zaščitne mehanizme pomembne, bi rekel, da so to živila z maščobnimi kislinami omega-3, denimo ribe, z vitaminom E, predvsem nekateri oreški, pa z vitaminom C, antioksidanti, selenom, betakarotenom, torej sveže sadje in zelenjava, in vitaminom D, denimo jajca. Vprašanje pa je, koliko teh živil bi morali pojesti, da bi te snovi dejansko učinkovale kot neke vrste zaščita. Moje mišljenje je, da ne gre v ničemer pretiravati. Zdrava prehrana je pomembna vse leto, zagotovo pa ne more nadomestiti zaščitnih sredstev.