Je kaj bolj pristnega, osrečujočega kot ti čudežni malčki, ki, držeč se za roke, modrujejo in pripovedujejo svoje zgodbe, in seveda, ki jim je dovoljeno pripovedovati svoj svet. Neverjeten utrinek po opustošenju sveta. Odrešujoče, si rečem, življenje je res spet tu.

Bilo je neopisljivo, strašno, to kričanje otrok, jok, obupni klici na pomoč, skrivali so se pred uradnimi osebami in še zdaj odzvanjajo njihovi kriki, naj jim vendarle kdo pomaga. 

Zvečer gledam televizijo in poročajo o travmatičnem odvzemu treh otrok, starih šest in devet let, materi, ki je v sporu z bivšim možem in njihovim očetom. V Sloveniji, da se razumemo. Dogodek se je zgodil že marca, med karanteno, ko je sodni izvršitelj po nalogu sodišča in ob prisotnosti štirih socialnih delavk, štirih policistov in še dveh pomočnikov po mučnem štiriurnem postopku dejanje na zahtevo sodnice okrožnega državnega sodišča v Ljubljani tudi izvedel. Vidite in tukaj je zdaj spletno medmrežje: nekdo je štiriurni mučni odvzem otrok, njihovo strašljivo kričanje, vpitje in jok: »pomagajte mi, pomagajte nam,« posnel in danes je ta posnetek dostopen vsem. Bolje, da ne bi bil. Si predstavljate, da ste to vi, da ste vi ta otrok, ki se je znašel po nesreči v tem resničnem dogodku? 



Ni lahko poslušati niti gledati tega. V posnetku tudi vidimo, da je sodni izvršitelj zaradi izjemno bolečega dogajanja postopek nameraval prekiniti, zato je po telefonu poklical pristojno sodnico, a mu je ta dala jasna navodila, da mora rubež otrok dokončati, ker ona bi ga, če bi bila tam, mu je dejala. Zato naj tudi on opravi svoje delo. Ali je bil v postopku, za katerega so morali predvidevati, da bo težaven, ker so tukaj in zdaj trije otroci, ker se težave z ločitvijo in posledično s skrbništvom dogajajo že tri leta, prisoten tudi psiholog, ni znano. Bržčas ga ni bilo. 

Bodimo stvarni in se skušajmo vživeti v tragičnost dogodka: kaj pomeni za tri majhne otroke, ko v njihovo hišo stopijo uniformirani policisti in še kup neznancev in jih vlečejo iz njihovega doma? Grozljivo. Otroci so skušali pobegniti skozi okna, vrata, k sosedom, poslušamo, a jim ni uspelo. Ali ni stroka pri enem izmed podobnih težkih primerov, ki se je zgodil pred leti, jasno povedala, da je takšen način odvzema otrok popolnoma nesprejemljiv?! Ko so jih na silo odpeljali tudi iz šole, jih iztrgali sredi pouka ..., lepo vas prosim.

Pravilnost postopka zdaj preverja ministrstvo za pravosodje, izsledki še niso znani.

Foto: Lopolo/Shutterstock

Sodišče je ob ločitvi določilo, da ima oče otroke vsak drugi vikend in ob četrtkih. V posnetku vidimo tudi mamo, ki pove, da oče z otroki samo manipulira, ker se hoče njej osebno maščevati. Da so ga otroci začeli zanimati po ločitvi, prej ga niso, ker je to najboljše sredstvo za maščevanje, pripoveduje. Da je prikazal, da ona ne dovoli stikov, kar je po njenem čista manipulacija. Sodišče pove, da je mama vsaj 26-krat kršila dogovorjene stike, da otroke odvrača od očeta (ker niso hoteli k njemu). Zato ji je sodišče lanskega novembra odvzelo skrbništvo in ji naložilo, da jih lahko vidi samo ob prisotnosti pristojnega centra za socialno delo. Ker tudi ta dogovor med bivšima zakoncema ni vzdržal, so ji, kot rečeno, sredi marca odvzeli otroke in do danes jih še ni videla. Sosedje, ki so to slišali, pravijo, da je bilo neopisljivo, strašno, to kričanje otrok, jok, obupni klici na pomoč, skrivali so se pred uradnimi osebami in, kot rečeno, še zdaj odzvanjajo njihovi kriki, naj jim vendarle kdo pomaga.

Dejstvo je, da se zakoncema ni uspelo dogovoriti. Dejstvo je tudi, kot povesta sodišče in center za socialno delo, da ne oče ne mati nista opravila svojega dela. Torej, zakaj so jih potem dali očetu? Odvetnica Nina Zidar Klemenčič obrazloži, da je bil postopek povsem nehuman, »otroke izpostavljati štiriurnemu odvzemu materi s strani tujih oseb je popolnoma nedopustno in ne vidim razloga, kako je lahko sodišče to storilo na takšen način, kot vidimo s posnetka, ne vem, kako bodo brezpogojno vztrajanje na izvršitvi tega dejanja kakorkoli utemeljili«. Pove še, da so takšni nasilni odvzemi opravičljivi samo, če starši ogrožajo zdravje in življenje otroka, kar pa v tem primeru ni razvidno.

Tukaj smo. V otroštvu. Ki vse nas zaznamuje. Docela. Zaznamujejo nas odrasli. Vedno. Otroci so očitno brez pravic. Odrasli in tisti, ki imajo moč, packajo naš um in telo. In tako naprej. Vse življenje. Ti okrušeni posamezniki se težko kadar koli sestavijo, vemo. Žal, sreča ni na njihovi strani. In potem, v odrasli dobi, takisto počno. Z odraslimi.