Na njegov predlog se dobimo v bližini njegovega doma na letnem vrtu gradu Kodeljevo, kjer je imel v rosni mladosti vaje s Pankrti. Dopoldansko srečanje prestavi na malce pozneje, saj brez zajtrka, zaužitega v popolnem miru, ne gre od doma, pojasni. Na dogovorjenem kraju nas nasmejan pričaka točno ob dogovorjeni uri.

Pero, leta 1980 ste diplomirali na temo pornografija kot družbeni pojav. Kako se je spremenila? Nekateri pravijo, da je danes izjemno vplivno pornografsko industrijo skrivaj pomagala zgraditi prav Cerkev, pa ne zato, da bi pri posamezniku vzbujali občutek svobode v čutnem doživljanju, temveč predvsem slabo vest, ko se vdaja perverzijam, ki jih potem po možnosti še verbalno deli z duhovnikom.

Težko verjamem, to se mi zdi prej teorija zarote. Pornografija je bila zgodovinsko gledano na začetku izjemno erotična, zdravo mamljiva, zdaj pa imamo le še težko industrijo, ki proizvaja kopico strupenih plinov. Seveda zastrupljajo pravo erotiko, ki sicer daje pozitivne učinke. Vse, kar je narobe v današnjem liberalnem tržnem gospodarstvu, se kaže tudi v pornografiji; vsa ta prenasičenost z vsem. Tukaj se pokaže, kako zelo pomembne so stare ljudske modrosti, kot je: lahko piješ, a bodi zmeren. Kot mulec se tega ne zavedaš, a pozneje je to življenjsko pomembno.

Ženska mora imeti popolnoma enake pravice; če ima moški ljubico, naj ima tudi ona ljubimca. Kadar je to nuja, se lahko tako celo dogovorita. 

Saj ti, če si zmeren, tudi bolj prija.

Seveda, čezmernost oziroma pretiravanje nikoli ne prinese pravih užitkov. Denimo v vrhunskem športu gre prav tako za pretiravanje. Tudi najbolj zanimiva tekma bi se ti lahko na koncu uprla, če bi jo gledal ves dan. Pri spolnosti pa je tako, da z žensko najbolj uživaš, ko jo lahko gledaš, se je dotikaš, ji daš ljubčka, jo objameš, se igrata s pogledi. Vse drugo je manj bistveno, ta preneseni svet, ki nam ga želi vsiliti tako imenovani veliki kapital. Očitno smo padli v nekakšno črno luknjo, a sam še vedno verjamem, da bo trg prej ali slej pokazal drugačno, bolj zdravo pot. Dokler pa le buljimo v svoje mobitele ali druge elektronske naprave, ne pričakujmo spremembe na bolje. Zadnjič sem šel z vlakom na obisk k ženi v toplice, brez mobitela, le s knjigo v rokah. Občasno sem opazoval pokrajino. Čudovita izkušnja, priporočam, to je erotika! (Nasmeh.)

Pravite, da niste več samo panker, temveč prej folk roker. Erotiko v širšem pomenu besede ste vedno znali posrečeno vpletati v avtorsko glasbo.

Ja, to se je začelo takrat, ko nas politika po več letih ni več tako zelo zanimala – prej smo jo pri ustvarjanju albumov precej vključevali prav zato, ker je šlo v glasbi za svežo in še neizrabljeno temo. Potem smo v določenem trenutku ugotovili, da ni več ničesar, česar še nismo povedali. Veliko bolj so nas privlačile – kar smo tudi živeli – ljubezen, erotika in spolnost.

Ali se strinjate, da so to gonila življenja, ne glede na leta, pa čeprav nas hormoni ne medejo tako zelo kot pri dvajsetih?

Kakor pri kom. Pri meni ni nič drugače. (Smeh.)

Ima bistvene zasluge za to tudi vaša dolgoletna partnerica Darja Lovšin, ki je prav tako polna življenja in aktivna, in drug drugemu dajeta elan?

Zagotovo, a treba je dodati, da vzburjenje seveda prihaja tudi od drugod.

To, v kar se je izrodila ta erotika, je katastrofa! Nekoč so pornografske filme snemali tudi režiserji in potem prejemali oskarje; prisoten je bil artizem. Zdaj so v ta posel vključeni bodibilderji vseh vrst, torej zelo napačni ljudje, ki erotiko predstavljajo, kot bi šlo v resnici le za velikansko tovarno »žajfe«. Na srečo imam doma še kopico dobrih knjig. 

To je pač človeška ali bi raje rekli živalska narava?

Gre za normalno zadevo. Pri obeh. Svet je zanimiv prav zato, ker v njem vidiš in občutiš tako veliko lepega; no, včasih zgolj gledaš. (Nagajiv nasmešek.) To pa ne pomeni, da ni kakšnih vibracij in vznemirjanja. Že če pogledaš pomlad, le koga ne vznemiri, ko si dekleta in dame slečejo debele zimske kavbojke in se odenejo v lahkotnejša oblačila, tunike in obleke. To je popolnoma nekaj drugega.

Zagotovo. Kako bi primerjali erotiko nekoč in danes? Po ugotovitvah žensk, s katerimi smo govorili v prejšnji Oniplus, se je v družbi zgodil zanimiv preobrat, saj naj bi vse več poročenih žensk v zrelih letih iskalo seks zunaj zakona.

Žal jih jaz ne srečam. (Smeh.) Kje so? Res pa je, da živim v stranskem rokavu. Moje občinstvo na koncertih je večinoma zelo mlado; v osemdesetih odstotkih gre za starost od 15 do 25 let.

Rokenrol prebuja, osvobaja in pogosto poziva tudi k brezmejnemu hedonizmu in spolnim užitkom.

Seveda. O tem sem razmišljal prav včeraj, ko sem bil sam doma; bila je nedelja. Med številnimi televizijskimi programi sem iskal vsaj en film, vreden ogleda. Na voljo so bili sami depresivni filmi, denimo Ex Machina (v njem znanstvenik ustvari popolno žensko z umetno inteligenco, ki ga na koncu ubije, op. a.) Vprašal sem se, kaj pozitivnega sploh še ponujajo, in potem pristal na kanalu z nogometno tekmo. Bolj me je pritegnila, čeprav ni bila nič posebnega. Potem sem pomisli, kaj pa če bi preklopil na erotični oziroma pornokanal, ker imamo doma dva. Hitro me je minilo, ker sta povsem nekakovostna, le butanje v prazno. To, v kar se je izrodila ta erotika, je katastrofa! Nekoč so pornografske filme snemali tudi režiserji in potem prejemali oskarje; prisoten je bil artizem. Sploh v 60. letih je šlo za upor proti konvencionalnosti. Zdaj so v ta posel vključeni bodibilderji vseh vrst, torej zelo napačni ljudje, ki erotiko predstavljajo, kot bi šlo v resnici le za velikansko tovarno »žajfe«. Na srečo imam doma še kopico dobrih knjig. (Nasmeh.)

Kaj je za vas prava erotika?

Vsako vznemirjenje seksualne narave, ki ga lahko včasih, kot rečeno, prikliče že samo prebujajoča se narava. Rad hodim s palicami po Golovcu, in čeprav smo v Ljubljani, se takrat počutim kot sredi divjine. Že to mi lahko da temeljno energijo za življenje, sploh zdaj ko imam ženo v toplicah.

Ko pri nas doma kdo reče, da bo šel po svoje, tudi gre. Za določeno obdobje. Moja žena se je nekoč odselila za kar leto dni, a sva bila še vedno v stikih. Dobivala sva se na zmenkih in povabil sem jo celo na smučanje. 

Skupaj sta že 40 let. Kako vama uspeva ohraniti pristno intimo, ne le kar zadeva spolnost, temveč da si ostaneta blizu, povezana, zaveznika ne glede na vse?

O tem sploh ne razmišljava in nikoli nisva. Morda je prav to recept za uspeh. V ljubezni ne sme biti načrtov.

Po drugi strani smo postali egocentrično usmerjena družba: če partner ali partnerica ne naredi tega in tega, mu oziroma ji pokažemo vrata oziroma gremo sami po svoje.

Ko pri nas doma kdo reče, da bo šel po svoje, tudi gre. Za določeno obdobje. Moja žena se je nekoč odselila za kar leto dni, a sva bila še vedno v stikih. Dobivala sva se na zmenkih in povabil sem jo celo na smučanje.

Prava sta se našla.

Ja, takrat ko misliš, da moraš oditi, pojdi! To je osnova. Sam sem odšel na kakšno potovanje ali pa se za ves mesec zaprl v studio. Seveda se kdaj zgodi, da se v zvezi počutiš utesnjenega, slabo, a če to tiščiš v sebi, ni zdravo. Treba se je izraziti. Na srečo imamo še kakšen prostor, kamor se lahko z ženo umakneva drug pred drugim. Nekateri ljudje so morda srečni skupaj, tudi če se vse življenje stiskajo v majhnem stanovanju, a tega v resnici ne vem, ker ne kukam med njihove štiri stene; včasih gre zgolj za masko. Pri naju z Darjo je tako, da ni, ko se skregava v gostilni, to videti nič drugače kot doma. (Nasmeh.)

Zakaj med spoloma izginja temeljni naboj privlačnosti, polarnost, prava strast, izpolnjujoča dvojina? Koliko je kriv skrajni feminizem? Ne nazadnje že vloga novinarke, v kateri nastopam, od mene zahteva, če sem dobra, da nastopam prodorno, izjemno aktivno, ko v vas silim z vprašanji, kar biološko gledano ni tipična ženska lastnost.

Že včasih je bilo to odvisno od posameznice, saj smo v zgodovini vedno imeli ženske z moškim libidom, ki so postale znanstvenice, Nobelove nagrajenke, ostrostrelke ipd. (Nasmešek.) Pa vendar opažam, da se je v Sloveniji pa tudi v nekaterih skandinavskih deželah ta feminizem izrodil, ko ženske nastopajo prvenstveno v aktivni vlogi ter zanemarjajo moč svoje pasivne narave. Morda je to moje mišljenje konservativno, a žal se prevečkrat dogaja, da se enakopravnost uveljavlja na račun libida. Pri obeh spolih. V nas so na milijone let stari geni z zapisi moške in ženske vloge in tega preprosto ni mogoče spremeniti. Sploh moški se nismo sposobni tako hitro prilagoditi novim zapovedim.

Po drugi strani so lahko močne, samostojne, samozadostne ženske tudi izjemno nesrečne.

(Pokima.) Prav v bitki ženske za moč po moško oziroma menjavi tradicionalno določenih vlog se verjetno skriva tudi večina razlogov za čedalje več nevroz in propadlih zakonov. Pa nisem za uvajanje starih vrednot, da ne bom napačno razumljen, ženska mora imeti popolnoma enake pravice; če ima moški ljubico, naj ima tudi ona ljubimca. Kadar je to nuja, se lahko tako celo dogovorita.

Največ je vredno tisto, česar se ne da opisati z besedami; ali med dvema je nadzemeljska strast ali pa je ni. To se čuti v drobovju človeka, ne toliko v razumu. Gre za energije daleč stran od predsodkov. Nekomu, ki ima tebi podobno energijo, vedno odpuščaš, saj te pomembno dopolnjuje, krepi. 

Morda le za določeno obdobje?

Lahko, sploh na začetku zveze oziroma po rojstvu otrok se lahko pri obeh pojavi določena zasičenost. To pa ne pomeni, da ženska zato, ker si želi v posteljo s sosedom, doma nadira moža in tečnari. To ni pravično! Veliko bolje je, da poteši svojo spolno slo in je potem doma prijazna. Enako velja za moškega. Ne nazadnje se ogromno nasilja dogaja prav zaradi zatiranja seksualnih energij, njihovega neizražanja oziroma nesproščenosti, ko si ljudje ne upajo priznati, da jih vzburja še kdo drug, ne le mož oziroma žena. Kar zadeva seks in omenjeno feministično gibanje, sem se spomnil imenitne anekdote iz 80. let, ko smo nastopali v tujini in doživeli izjemno lep sprejem. Po koncertu je prišla k nam skupina luštnih punc in seveda smo si obetali akcijo. Pa se je izkazalo, da so hude feministke, in smo se potem vso noč – le pogovarjali in razpravljali o vsem mogočem. Kakšno razočaranje! (Smeh.)

Moja sogovornica iz prejšnje številke je sicer dejala, da je konec odnosa, ko se enkrat zgodi prevara.

Ni nujno tako. Takrat se lahko šele začne zanimiv odnos, ker vidimo, za kako močno zvezo gre. Pokaže se vsa resničnost sveta.

Kaj pravite na priporočilo, da si je treba za partnerstvo izbrati nekoga, s katerim ti bo v zvezi kar najlaže in ti ne bo delal težav?

To je absolutno mimo, saj se bo začel človek v takšnem partnerstvu prej ali slej dolgočasiti in bo zato nervozen. Največ je vredno tisto, česar se ne da opisati z besedami; ali med dvema je nadzemeljska strast ali pa je ni. To se čuti v drobovju človeka, ne toliko v razumu. Gre za energije daleč stran od predsodkov. Nekomu, ki ima tebi podobno energijo, vedno odpuščaš, saj te pomembno dopolnjuje, krepi.

Ali je pravo strast med dvema, o kateri govorite, mogoče uničiti?

Verjetno jo lahko zatreš, a jaz tega nikoli nisem niti poskušal, tako da na to ne morem odgovoriti. (Smeh.)

Morda se sliši klišejsko, a vendarle mora biti spoštovanje tisti temelj, ki ohranja povezavo, tudi ko na ogenj prilijemo malo vode.

Odgovoril vam bom s simbolom bevande, torej mešanice vina in vode. Včasih te čisto vino preveč opije in je to slabo. Ko doliješ vodo, lahko najdeš boljše razmerje, sama voda pa zna biti prehitro malce dolgočasna. Vsak pri sebi mora najti pravo recepturo za bevando.

Vaša največja uspešnica z refrenom Sam en mejhen poljub mi dej in vse bo tko kot prej med drugim sporoča, da ni treba iz enega prepira delati usodne drame in nepreklicno oditi, ampak raje slabe trenutke obrni v dobre.

Absolutno. Ta komad je nastal prav v najini oziroma ženini kuhinji, kjer se je med nama zgodil nekakšen nesporazum ali kako naj temu blago rečem. (Smeh.) Potem ko sem ji povedal to, kar omenjate, je bilo vse tako, kot lahko poslušate v komadu. Spomnimo se, kako se v divjini ali živalskih vrtovih parijo samci in samice, kaj vse pomaga, da osvojiš partnerico oziroma privabiš partnerja. Ljudje smo v tem premalo duhoviti, premalo se potrudimo oziroma ne uporabljamo dovolj domišljije. To opažam predvsem pri današnji mladini. Nekoč so se o porokah mladih dogovarjali njihovi starši oziroma družine, mi iz povojne generacije pa smo bili prepuščeni sami sebi. Za partnerje se je treba truditi tudi potem, ko jih že imaš oziroma je podpisan sporazum o poroki, torej vse življenje.

Žensk ne zanimajo zgube. Kadar ne občutiš in ne izžarevaš moči oziroma zadovoljstva, to ni seksi. Pristne sproščenosti in privlačnosti med dvema torej ne more biti brez pravih družbenih pogojev. 

Koliko k erotičnosti in spolni dejavnosti posameznika prispeva samozadostnost, občutek, da nekaj ima tudi v materialnem pomenu besede? Vaša novejša pesem To ni več Slovenija jasno pokaže na resničen problem popolne razprodaje naše države, kar zadeva tovarne, pa verjetno tudi ozemlja posameznih družin. Bi lahko s tem povezali manjšo samozavest ljudi?

Zagotovo, spomniva se spet samcev in samic iz živalskega sveta. Vsi, ki kaj pomenijo, torej ta močni, imajo svoj teritorij, prav tako izkazujejo moč. Prav ta pa je posebno v ženskih očeh izjemno erotična. Lahko si mislimo, kaj se zgodi, kadar družba moškemu onemogoča, da bi jo kakor koli izkazal. Moč sicer lahko imaš tudi kot osnovnošolski učitelj ali navaden delavec v tovarni, če čutiš, da si pomemben in spoštovan pripadnik skupnosti. Vsak je drugačen; na drugi strani je lahko ponosen tudi nekdo, ki iz protesta z dvignjeno glavo pusti službo in živi le od socialne podpore, da bi se tako upiral državi, a vendarle bo moral hkrati početi kaj, kar ga bo izpolnjevalo, da ne bo pozabil biti ustvarjalen, dejaven. Žensk ne zanimajo zgube. Kadar ne občutiš in ne izžarevaš moči oziroma zadovoljstva, to ni seksi. Pristne sproščenosti in privlačnosti med dvema torej ne more biti brez pravih družbenih pogojev.

Hmm, če je glasba ena najvplivnejših zdravilk zablodelega človeštva, ali imamo kakšno slovensko pesem, ki bi hvalila Slovenca v vlogi partnerja in ljubimca, ne da bi ga hkrati smešila, ali so takšni komadi rezervirani le za t. i. brate z juga v slogu, tako ti je, mala moja, ko ljubi Bosanec?

Sam sem ustvaril kar nekaj pesmi na to temo, čeprav bolj v prenesenem pomenu besede, denimo V hiši nasprot sonca imam vsak dan eno žensko in so vsi zadovoljni. (Nasmeh.)

Zelo živahen komad, popoln za dvorjenje, je tudi Čist nor iz obdobja Sokolov.

Tudi, pa komadi Najboljši par, Umazane igre in Sin boga z albuma Hudičev sod, kjer besedilo pravi: »… ga rada ima, se ljubi kot en sin boga.« Res pa je, da ni izrecno omenjeno, da gre za Slovenca. Omemba slovenskih moških v povezavi z dobrim seksom v glasbi še vedno velja za nekaj nespodobnega ali trapastega. Ne vem, zakaj, tako pač je.

(Zazvoni njegov telefon. Kliče kolega. Pero pokima, da pride, le še intervju končava. Čas je za slovo. Poslušajte Sina boga, če ga še niste, mislim, da so ga dali na youtube, sicer me pokličite, še reče. Potem zajaha staro dobro kolo in se odpelje med drevesnimi očaki parka na Kodeljevem, zatopljen v svoje misli. Morda pa bo le nastala nova uspešnica, oda Slovencu, ki se mu ne more upreti nobena ženska?)