Tantrične masaže profesionalno izvajate od leta 2015, ste tudi voditelj tantričnih delavnic. Kakšna je razlika med tantrično in erotično masažo?

Kot tantrični maser delam s človekom, ne s stranko. Ne gledam, ali ima moški ali ženski spolni organ, ali ima le potrebo, da se bo nekaj minut dobro počutil in ob tem pobegnil iz tega hudega sveta. Človeku poskušam povedati, da je sam ustvaril svoj svet, kakršen koli že je, in da ga ima moč spremeniti, če si upa prevzeti odgovornost. Vsi bi bili radi svobodni, nihče pa ne bi prevzel odgovornosti. Žensko začutim, jo spoštujem, občudujem, vidim, kakšna boginja se prek nje kaže v tem svetu.

Vsaka ženska, ki pride in ji razlagam, kaj se bo dogajalo, si predstavlja manjšo grozljivko. Že to, da se bo morala sleči, razgaliti, kje vse se je bom dotikal ... Ampak dobro uro za tem prizna, da je to nekaj čisto normalnega, lepega, prijetnega. 

Tu bi se malo ustavila, kot novinarka vam moram skočiti v besedo. Kako to mislite, boginja? Kakšne boginje pa se izražajo prek žensk?

Pri delu uporabljam načelo, po katerem smo ljudje bogovi in boginje, ki imamo nase navlečenih cel kup problemov, kopren, skozi katere poskušamo doživljati svet, a se prav zaradi njih počutimo odrezane od sveta, odtujene in naše božansko jedro, ki je sicer zmeraj v nas, ne pride do izraza. Izbrali smo si, da bomo močni in pogumni, a ko imamo probleme, v to ne verjamemo več. Ne glede na to, kako izčrpana pride ženska do mene, vem, da je v njej iskra. Vsak človek nosi v sebi Boga in hkrati vsak človek izraža svoj aspekt boga oziroma boginje, prav poseben okus, vonj in izraz. Včasih globoko v sebi čutim, da sem hkrati nežni ljubimec in bojevnik – takrat vem, da sem pripravljen umreti za stvari, ki so mi svete. Čutim, da sem brez strahu, v meni ni omahovanja in občutkov negotovosti. Takrat se ne bojim, da bom »potegnil ta kratko«, ker vem, da najkrajšo potegneš, če izdaš sebe in če ne zaščitiš tistega, kar čutiš, da moraš.

Ampak še vedno ne vem, kako točno je videti vaša tantrična masaža, čisto fizično. Lahko o tem odprto govoriva?

Lahko govoriva odprto, a to, kar sem vam povedal doslej, je tantrično masažo opisalo bolj, kot če vam bom tehnično vse pojasnil. Tu, v javnosti, se ne moreva počutiti dovolj intimno, da bi povedano zvenelo resnično, ne želim pa, da bi bilo zavajajoče. Vsaka ženska, ki pride in ji razlagam, kaj se bo dogajalo, si predstavlja manjšo grozljivko. Že to, da se bo morala sleči, razgaliti, kje vse se je bom dotikal ... Ampak dobro uro za tem prizna, da je to nekaj čisto normalnega, lepega, prijetnega, in nič več se ji ne zdi čudno. Rad vidim, da ženske ne pridejo k meni zgolj zaradi kratkotrajne potešitve, ampak da naredijo nekaj zase in imajo potem tudi njeni bližnji korist od tega.

V enem vaših intervjujev sem prebrala, da včasih mož pripelje lastno ženo k vam. Pa vedo, da jo pripeljejo na tantrično masažo?

To niso osamljeni primeri. Največkrat se zgodi, da sta v zakonski postelji oba dala od sebe vse, a preprosto ne prideta do čutenja, torej do stanja, ko bi bilo malo drgnjenja in veliko čutenja. Tako se zgodi, da ji mož podari darilni bon, včasih ga ženska sprejme, včasih pa darilo ni dobro sprejeto.

Ko ženski v postelji z ljubljenjem pokažeš, da jo imaš rad, da jo spoštuješ in si prisoten, z njo, začuti spoštovanje v odnosu, seksualno energijo, ki teče. Zaupata, da sta kljub določenim problemom na dobri poti. 

Hm, seksualnost, za nekatere vir vseh težav, za druge zdravilo, darilo, rešitev. Staro reklo govori celo: Vsi problemi se v postelji rešijo! Kaj mislite, da so s tem mislili?

(smeh) Lahko se rešijo, ni pa nujno. Nam bližnja zgodovina, zadnjih 500 let, v naših krajih žal ni zgled lepe spolnosti. Veliko je ostalo potlačenega. Včasih je bilo tako, da se je moški zadovoljil na njej, ona je pa malo potrpela. Težko rečem, da se tu kaj »zgliha«. Morda se on malo sprosti, in to je to. Vem pa, kaj imate v mislih, to dobro poznam. Ko ženski v postelji z ljubljenjem pokažeš, da jo imaš rad, da jo spoštuješ in si prisoten, z njo, začuti spoštovanje v odnosu, seksualno energijo, ki teče. Zaupata, da sta kljub določenim problemom na dobri poti. Vsak pri sebi bosta še kaj predelala in se še bolj zbližala. Dobro poznan je tudi izraz »sex magic«, energija, ki jo moški in ženska lahko dvigneta v ustvarjalno silo, v posebna razpoloženja, tako se med seksom, ki s premori, ljubkovanjem, padcem in ponovnim dvigom energije traja več ur, lahko pomeniš o vsem, razrešiš marsikatere stvari, ki jih za kuhinjsko mizo ne moreš. Bolj je vprašanje, zakaj nekje seksualne energije ni.

Ja, vi ste nedavno rekli, da to nakazuje na morebiten konec odnosa ali odsotnost polarnosti moško-žensko ali pa preprosto stres vsakdanjega življenja.

Dejavnikov je res veliko, a najmočnejše se mi zdijo prav koprene, »polivinili«, ki jih navlečemo čez sebe. Če sem s svojo žensko in me prizadene, jaz pa to samo potlačim in pustim nepredelano, se je med nama že naredila nova debela plast polivinila. Prevečkrat si rečemo, ah, ne bom kompliciral, ne bom težil, ne bom povedal, kar me moti, že tako ima vsak stresno življenje. Rad bi pa užival v postelji. Ne da bi se odprl, razgalil, ne bo šlo. To ne velja samo pri seksu, zgodi se lahko tudi v poslu. Če te nekaj žuli in tega poslovnemu partnerju ne izraziš, se počasi nabira in kmalu ne moreš več vsega sebe vlagati v skupno delo. Treba je povedati, kaj te moti, sklicati sestanek, da se stvari razrešijo in stečejo.

Večinoma se o tem pogovarjam z ženskami, tu bo zanimivo slišati moški vidik. Je po vašem mnenju naloga ženske, da odpre moškega? Nekje ste rekli, da moški za to potrebuje več varnega prostora.

Mislim, da je prej nasprotno. Moški mora ustvariti varen prostor zase in za žensko. Če se zgodi, da se moja ženska znajde v težavah in potrebuje varen prostor, še ni dovolj, da ga naredim, temveč ji želim na vse načine pomagati, da spet odpre sebe, svoje srce, da pride iz jeze, besa. Ko v odnosu nastanejo problemi, so lahko izvrstna odskočna točka, da odnos preide na višjo raven. Če oba delujeta zrelo, si upata biti poštena, pogumna in ja, ranljiva. Če zaupaš v življenje, da se vse zgodi z dobrim namenom, da zrasteš, si tudi v veliki bolečini zmoreš reči: Res je, zdaj boli, izgubljen sem, a obljubim, da bom naredil v vsakem trenutku vse, s čimer bom ostal zvest sebi.

Kako si moški ustvari varen prostor? Res tu ženska nima vloge?

Med moškimi v današnjem času ni prostora za šibkost, ranljivost. Na zunaj delujemo, kot da smo enostavni in brez problemov in da čustva obvladamo z levo roko, ampak ni tako. So stvari, ki so tudi v nas zelo ženske. Zunanja ženska – kot sprašujete – nastavlja ogledalo, v njej moški prepoznava sebe. Pomaga mu tudi s tem, da mu da vedeti z vsem bitjem, da ga sprejema, tudi če je kdaj izgubljen in nemočen. In da ga bo imela enako rada in mu bo še bolj zaupala, ker tako in tako ve, kdaj blefira, in ker je jasno, da nihče ne more biti ves čas močan. Je pa res, da ženska pričakuje od moškega, da je močan, in je prav, da dela na svoji moči, da njej zagotavlja varnost. Takrat bo na varnem tudi njegova notranja ženska in bo zaživel življenje, v katerem ne bo potreboval prostitutk.

Samozavesten moški ni mačo s hudim avtom, kul, nevarnim pogledom, ki te useka takoj, ko mu malo zatežiš. V resnici je samozavesten moški mehak in počiva na svoji notranji moči, ki se ne vidi neposredno, temveč se izraža kot sproščenost. Pokaže pa se v resnični nevarnosti. 

Kakšen moški jih potrebuje?

Kdor je ves čas »vojak«, trd in strog do sebe. V njem notranja ženska nima prostora, brez nje pa bitje ne more preživeti. Zato je v vojaškem svetu največ prostitucije, to je splošno znano. Moški ne more preživeti samo s surovostjo, za preživetje potrebuje tudi mehkobo. Nežnost, lepota, milina so zanj pomembne.

Včasih in v določenih kulturnih okoljih še danes je iniciacija v moškem prebudila vse, kar potrebuje zase in za svoj krog; kaj pa mu danes, tu, pri nas, omogoča preboje?

To je njegovo intimno potovanje, notranje, ki ni bistveno vezano na zunanje okoliščine. Rodili smo se sami in umrli bomo sami, medsebojno druženje pa je bogatenje z izkušnjami. Če hodim po ulici in čutim, da sem močan in da imam vse, da se lahko spoprimem s stvarnostjo, tudi kadar je nevarna, je to to. To stanje dosežeš samo tako, da vse okoliščine, ki ti pomenijo grozo, sprejmeš, se spoprimeš z njimi. Na primer, za kakšnega moškega je velik korak, ki ga spremlja obilo strahu, odpiranje svojega podjetja, prvi sestanki. To krepi njegovo samozavest. Mi imamo povsem zmešane definicije. Samozavesten moški ni mačo s hudim avtom, kul, nevarnim pogledom, ki te useka takoj, ko mu malo zatežiš. V resnici je samozavesten moški mehak in počiva na svoji notranji moči, ki se ne vidi neposredno, temveč se izraža kot sproščenost. Pokaže pa se v resnični nevarnosti. Narejeno samozavesten moški se bo ves čas zapletal v konflikte in si dokazoval, da je car. Ko pa je treba uporabiti bojevnika, ga bo zmanjkalo.

Če ženska izpostavlja moškega tudi conam neugodja, je to lahko povod za njegovo rast, krepitev?

Da ga načrtno provocira in spravlja iz cone udobja, se mi ne zdi produktivno. Če pa ga spravlja iz te cone že s tem, da je to, kar je, pa je v redu, čeprav bi bilo dobro bolj konkretno vedeti, kaj ženska dela.

Denimo govori, kaj jo resnično moti. On pa tega ne želi slišati.

Obstaja nenasilna komunikacija, o tem je napisana tudi odlična knjiga Marshalla Rosenberga. Ta izboljšuje odnos, tudi seksualni; izražaš vse, kar te moti, a to izražaš nemoteče. Če priznaš, kaj si želiš in potrebuješ, in pri tem izhajaš iz sebe, je to čisto drugače, kot če o isti stvari govoriš, da te moti, ker je on ne naredi, nima, ne uresniči, torej s prstom kažeš nanj. Teren je spolzek tudi pri izražanju potreb, lahko se bo moški počutil ogroženega, a več možnosti vendarle je, da bo slišal in sprejel.

Mene je presenetilo, ko je bila moja partnerica nedavno na izobraževanju na Tajskem, en mesec sva bila ločena, vendar redno na telefonski zvezi, tudi pogrešala sva se že. In en dan sva se tako luštno pogovarjala, ni bil telefonski seks, ampak globoka povezava, da sem ji na koncu rekel: »Veš, tole danes mi pa zadostuje, občutek imam, kot da sva se ljubila.« 

Vem, da je polje vaših strank premajhno, da bi to lahko bil vzorec, a vseeno, kaj mislite, kakšno je dejansko stanje med rjuhami v Sloveniji? In kakšen je dober, izpopolnjujoč spolni odnos?

Tu o vzorcu res ne morem govoriti, bi si pa kar upal trditi, da imamo še dosti rezerve, da se da precej izboljšati in da je veliko zmede, tudi v medijih. En orgazem na dan odžene zdravnika stran? Orgazmov je toliko vrst in ni vsak seks kakovostno ljubljenje. Lahko je globlje ljubljenje v paru, ko ni niti penetracije, kot rutinska sprostitev na hitro, ko on ali pa morda celo oba doživita poceni orgazem. Ostane pa grenek priokus, ali res ne gre malo globlje. Občutki, ki jih nosiš v sebi ure in dneve po ljubljenju, povejo veliko o kakovosti spolnosti, tudi orgazma. Dobra seksualnost nastane takrat, ko se dva res globoko povežeta. Mene je presenetilo, ko je bila moja partnerica nedavno na izobraževanju na Tajskem, en mesec sva bila ločena, vendar redno na telefonski zvezi, tudi pogrešala sva se že. In en dan sva se tako luštno pogovarjala, ni bil telefonski seks, ampak globoka povezava, da sem ji na koncu rekel: »Veš, tole danes mi pa zadostuje, občutek imam, kot da sva se ljubila.«

Mislite, da gre za pomanjkanje znanja, da ljudje sploh ne vedo, kaj vse je mogoče doživeti? Če že pomislimo samo na prednike in kar se je prenašalo po generacijah, način, ko je moški prišel, nekaj zajamral, odpel hlače, si jo vzel, odšel.

V prvi vrsti je pomanjkanje znanja. Upam si reči, da so odnosi in spolnost najtežje stvari v vesolju. Osem let se v šoli učimo, ampak nič o odnosih, seksualnosti. Jaz danes v osmem in devetem razredu OŠ predavam o spolnosti, takrat je že pravi čas za znanje. Žal je medvrstniški pritisk, »a ti še nisi«, prevelik. Čim prej morajo dobiti informacije, da seks in ljubljenje nista tisto, kar gledajo v pornografiji, to je gotova pot v pogubo, nezadovoljstvo, razočaranje. Kaj meni kot moškemu pomeni največ? Da ona uživa z mano, da čuti ugodje, ko se je dotikam. Z njenim užitkom nahranim svojega divjega moškega. Največja katastrofa v pornografiji je, da gre za seks v umu, zunaj sebe. Svojega telesa ne čutiš. Seksualnost pa ni v glavi, tam je nervoza, seksualnost teče v vsem telesu. Šele ko se sam hraniš z energijo, je tvoj odnos s sočlovekom dober. Vsak mora stati na svojih nogah.

Je pa res, da smo ljudje socialna bitja, in predvsem v dvojini se meša marsikaj.

Res je. Imaš zgodbo o klošarju in zgodbo o kralju. Zgodba o klošarju je povprečna zgodba Zemljana, ki išče ljubezen zunaj sebe, prosjači za drobtinice ljubezni, da bi preživel. Zato imamo vojne, spletke, ves biznis je speljan okrog tega. Kralj pa se že zbudi poln prijetnih občutkov v sebi, a ker je socialno bitje, želi to z nekom deliti. Če ta ni pripravljen deliti, za kralja to ni katastrofa, ker je sam že nahranjen, za klošarja, ki je sestradan ljubezni in mu je nekdo ne želi dati, pa je to polom. Biti na svojih nogah ne pomeni biti samotar, pomeni samo, da lahko živiš sproščeno in daješ tistemu, ki hoče sprejeti, sprejmeš od tistega, ki hoče dati, nisi pa krvavo lačen kot vampir. Biti klošar ali kralj je stvar zavestnega dela. To je kot pri talentu; lahko se nekdo rodi kot kralj, a če ne bo delal na tem, ga bo vedno bolj ozaveščeni klošar hitro prehitel.

Lahko poveva še kaj o bolečini, predvsem čustveni? Za moške je rečeno, da jo teže sprejemajo.

Bolečina ni slaba, ločujem pa med bolečino in trpljenjem. Čustveno bolečino čutim bolj ali manj vsakdan, v majhnih ali velikih stvareh, že če me nekdo zavrne za kavo, jo lahko v neki niansi začutim. Bolečino lahko začutim med vožnjo na cesti, to so banalnosti, tu se že lahko začne. A to seveda ni trpljenje, malo je treba zadihati, se umiriti. Trpljenje nastane, ko bolečini dodaš dramo, nanjo navežeš strah, nezaupanje v življenje. Ko postaneš preveč materialističen, boš zagotovo trpel. Materialistični svet namreč ves čas razpada, iz svojega notranjega, duhovnega sveta ga oživljamo, napajamo. Če pa se enačiš samo z materialistično platjo, nenehno razpadaš. Tudi orgazem je vezan na bolečino, več ko si je sposoben prenesti, močneje ga lahko doživljaš, bolj ko bolečino odrivaš od sebe, bolj beden, neizrazit, plitev bo.

Jok v seksu je lahko tudi za moškega nekaj zelo lepega, večinoma pa se ženske tega sramujejo in zadržujejo še kaj drugega. Če sta vsaj malo povezana, si ženska lahko dovoli vsa čustva, tesnobo, žalost, hrepenenje. 

V čem je razlika med moško in žensko seksualnostjo?

Moški daje, ženska sprejema, se prepušča, deluje bolj navznoter, v globinah. Moškemu se na začetku dogaja bolj na zunaj, ko pa se priklopi na žensko, se njeno notranje dogajanje začne dogajati tudi v njem, v globinah. Najbolj preprost dokaz, da se močno čutimo, je dejstvo, da najteže zadrži izliv, ko je v ženski, ki začne doživljati orgazem.

Je v seksu dovoljeno vse? Ne mislim na pripomočke; zgolj dve telesi in številne reakcije, na primer izražena sramežljivost, neuravnovešenost, otročjost, skrajna občutljivost, skratka določeni ekstremi, ki jih razumski človek ne more izživeti v družbi, so pa v njem.

To je ne samo dovoljeno, ampak zaželeno. Vsak človek mora imeti »kraj«, kjer lahko izživi vse, kar čuti, da bi lahko izživel. Jok v seksu je lahko tudi za moškega nekaj zelo lepega, večinoma pa se ženske tega sramujejo in zadržujejo še kaj drugega. Če sta vsaj malo povezana, si ženska lahko dovoli vsa čustva, tesnobo, žalost, hrepenenje. Jok lahko pride tudi iz lepega, hvaležnosti. V vsakem primeru je odlično, da se v postelji stvari izčistijo, tako se tudi prej omenjeni »polivinili« odstranjujejo in se iskrenost ter s tem bližina povečujeta. To pa je bistvo odnosa.