Pišem vam v skrajnem obupu. Stara sem skoraj 50 let in če »potegnem črto«, nisem v življenju dosegla pravzaprav ničesar, kar bi lahko s ponosom pokazala. Predvsem pa sem zapravila skoraj vse, kar sem zaslužila; denar je sproti odtekal od mene, pa sploh ne vem, kam. Pred kratkim so me dolgovi – kredit na kredit in sposojanje – prisilili celo v prodajo stanovanja, ki so mi ga zapustili pokojni starši. To je bilo še zadnje, kar sem imela. Del denarja mi bo ostal, a daleč premalo za novi dom. Po poklicu sem učiteljica telovadbe, ljudje me imajo kar radi, družbe mi ne manjka. Partnerja nimam, po nekaj propadlih zvezah sem se odločila, da je bolje, da sem sama. Ampak to me res nič ne žalosti. Obupana sem zaradi zavedanja, da sem finančno propadla pri teh letih in to za sabo zdaj potegne ogromno stvari. Trenutno bivam pri bratu, ki mi je začasno odstopil kavč v njihovi dnevni sobi. Vem, da sem sama kriva za stanje. Sploh ne vem, kaj naj. Lepo prosim za pomoč.
- Branka
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: