Krivim se, ker sem izgubila najboljšo prijateljico

Ne očitajte si za nazaj

Draga Jana,

iz vaših besed je čutiti veliko osamljenost, praznino in pogrešanje. Čisto normalno je, da tako občutite, posebno ker sta bili s prijateljico tako zelo navezani druga na drugo. Z nekaterimi osebami se povežemo še toliko bolj zaradi skupnih doživetij in tkanja prvih pomembnih življenjskih izkušenj. Vsak potrebuje v življenju osebe, ki nas razumejo, nam stojijo ob strani, ko jih potrebujemo, in s katerimi delimo proste trenutke. 

Pravite, da ste prijateljico prizadeli, in krivdo v celoti prevzemate nase. Vaše ravnanje v tistem trenutku ni bilo najbolj pravilno, a takrat ste pač ravnali tako, kot ste v tistem trenutku čutili. Ne očitajte si za nazaj, bilo je, kar je bilo, in vsaka stvar nas nauči nekaj novega in podari dragoceno izkušnjo. To, kar lahko storite, je, da znova stopite v stik s prijateljico. Iskreno ji opišite, kaj čutite, in da si spet želite odnosa, kot sta ga imeli včasih. Tako boste naredili vse. Če bo želela, se bo odzvala, a ne počutite se krivih, če se ne bo. Nekateri ljudje pač teže odpuščajo in se veliko teže spopadajo z zamerami. 

Kakor koli se bodo stvari iztekle, pa vam svetujem, da ne vztrajajte na silo v preteklosti. Pojdite naprej, najdite si aktivnosti, ki vas veselijo, ki vam bodo omogočile osebno rast in izpolnitev vsakdana. Prav tam lahko srečate somišljenike in ljudi, ki bodo na podobni ravni razmišljanja, skupnih interesov, kot ste vi. Tam je lahko tudi začetek novega prijateljstva, takšnega, kot si ga želite. Ljudje v življenju vedno prihajajo in odhajajo, nekateri pa tudi ostanejo. Naj bo takih čim več.