Fobija pred kemikalijami je lahko znak travme

Povsem normalno je, da vas kot babico skrbi za svojo vnučko oz. celotno družinsko stanje. Lepo ste opisali svojo skrb za mlado mamico in s kakšnimi strahovi se spopada, a žal imam malce premalo informacij, da bi lahko rekli, kaj je konkreten vzrok. Zato bom poskušala odgovoriti karseda večplastno in široko. 

Običajno se ženska že v nosečnosti začne spreminjati, tako hormonsko, dušeno kot tudi duhovno – v njej raste novo življenje, ki zahteva od nje popolno skrb. Devet mesecev tke z novim bitjem poseben odnos, ki s porodom postane še močnejši. Porod je prelomni dogodek, saj vpliva na žensko večdimenzionalno in popolnoma spremeni njen notranji svet. Po devetih mesecih mamica končno ugleda bitje, ki ga je toliko časa nosila v svojem telesu, med njima pa se ustvari posebna, nenadomestljiva vez, ki je nihče več ne more pretrgati. Zakaj to pišem? Rada bi poudarila, da je skrb matere za otroka izjemno močna. Še tiste ženske, ki so pred zanositvijo na videz flegmatične, nekomplicirane in spontane, se s prihodom otroka lahko spremenijo v popolne obsedenke z nadzorom, pa tega ne mislim v slabem pomenu besede. 

Vsaka mama si želi za svojega otroka najboljše, zato se tudi trudi. Glede na to, da je vaša vnučka stara sedem mesecev in je njena mamica še na porodniškem dopustu, je običajno, da je zdaj popolnoma okupirana z nego in skrbjo za dojenčico. V današnjem času je veliko poudarka na zdravem življenjskem slogu, prehranskih dodatkih, bioprehrani, biočistilih, zato ni nič nenavadnega, da se mamica vnučke ukvarja s tem. Zlasti, če je bila že prej naravnana na zdrav življenjski slog in vse, kar je s tem povezanega. V tem primeru gre le za njeno življenjsko držo. 

Razumljivo je, da kot babica na stvari gledate z malce distance, a več kot to, da izrazite svoje mnenje oz. ponudite dobronameren nasvet, ne morete narediti. Žal pa niste napisali, kako sprejema njeno skrb njen mož. Tudi njega moti njena »pretirana« skrb zaradi kemikalij ali morda on situacije sploh ne doživlja na takšen način? Je morda tudi on privrženec zdravega življenja in vsega naravnega? V tem primeru stvar ni tako problematična, saj sta oba naravnana na takšen način življenja, kar je treba spoštovati. 

Če pa je obsesija s kemikalijami tako močna, da vpliva tudi na moža, njun odnos in hromi njuno življenje v celoti, bi bil koristen posvet pri zdravniku in pozneje pri psihoterapevtu. Morda se zadaj skriva resnični simptom, ki ga fobija pred kemikalijami samo zakriva (negativna izkušnja iz otroštva, nepredelane travme itd.). 

Kot sem omenila že na začetku, je tako na daljavo zelo težko oceniti dejansko stanje mlade družinice, zato upam, da sem vas z odgovorom vsaj malo usmerila. Prepričana sem, da boste kot skrbna babica znali ustrezno ukrepati oz. ravnati. Vse dobro vam želim.