Pozdravljeni,
po letu, ki ga skušam pozabiti, sem se odločila vsaj nekaj tega, kar se mi je zgodilo, zapisati in prepustiti presoji nekoga drugega. Marca lani mi je partner zaupal, da želi živeti sam. Ob tem mi je svetoval, naj si najdem drugega. Oba sva stara že čez 60 let, skupaj pa sva že več kot 30 let. On je v pokoju, jaz pa očitno ne bom prišla do minimalne pokojnine, saj sem delala bolj ali manj pogodbeno in bila le občasno zaposlena.
Spremembe pri partnerju sem opazila že vsaj pred petimi leti, preden se je upokojil, vendar se takrat še ni bil pripravljen pogovarjati o njih. Začelo se je tako, da je postajal vse bolj sovražen do mene, v družbi me je pogosto žalil in si me privoščil. Nato je prišel na dan z obtožbami, da odklanjam intimnost, da ga izsiljujem in da nočem nikamor z njim. Ko sem to ovrgla, je našel novo težavo, denar, čeprav sva končno odplačala kredit in po 30 letih prvič malo zadihala.
Od lanskega marca se je zadeva še zaostrila. Vseh 30 let najinega odnosa je bil on tisti, ki nas je vse, tudi sinova, zasliševal, kam gremo, kdaj pridemo in s kom smo, zdaj pa se on obnaša popolnoma ignorantsko. Odide od doma in se vrne šele čez dva dni, ne da bi spregovoril o svojih načrtih. Zamenjal je telefonsko številko. Odklanja ne samo mojo družbo, ampak tudi družbo sinov, sorodnikov in znancev.
Vse bolj očitno je postalo, da ima partner že nekaj časa novo zvezo, ki jo še vedno skuša tajiti. Čeprav sva ga oba s sinom vprašala, ali ima ljubico, in je odvrnil, da nima nikogar, se zapleta v kopico laži. Zaradi njegovega obnašanja sem najprej doživela nekaj kriz, počutila sem se tako ranljivo, da sem pomoč poiskala pri psihiatru. Partnerja sem prosila, da bi ločila spalnico, pa se ni zgodilo nič, ker sicer ves čas poudarja, da bo skrbel zame, a se ne drži nobenega dogovora.
Vse premoženje je še vedno pisano nanj, čeprav smo se dogovorili, da ga bo dal sinovoma, zase ne zahtevam nič. Obenem poudarja, da se bova glede tega dogovorila midva, a se že v isti sapi ni pripravljen pogovarjati z mano o ničemer. Ko želi oditi, vedno obljubi vse, kar zahtevam ali prosim, pozneje pa to pozabi ali mogoče preprosto zavrže. Pogosto pozablja tudi znane poti in dogovore iz preteklosti, ko je zdoma, se nikomur ne oglaša na telefon. Iz življenja je izbrisal večino znancev in se zavil v molk.
Pojma nimam, kaj se z njim dogaja, vem le, da se je spet zakreditiral, kupil avto, dokupil nepremičnino, dal oglas, da prodaja delček skupnega premoženja. O nakupu je obvestil vse, o prodaji pa nikogar. Imam občutek, da je v težavah do vratu, vendar ne mu ne morem pomagati, ker ne želi govoriti z mano ali s sinovoma. Poleg tega se že tri mesece spopadam z boleznijo, njegovo obnašanje pa mi je tako zagrenilo življenje, da ga res težko prenašam in sem izrekla že mnogo nesramnih besed.
Po lanskoletni izjavi, da me zapušča, še vedno živiva skupaj. Na prvi pogled se zdi, kot da je vse po starem, jaz še vedno kuham in perem zanj, ker je tako pač najlažje. Odsoten je vse vikende in praznike in zadnje čase tudi, ko grem jaz od hiše. Vse bolj imam občutek, da ne zmore niti en dan biti več sam. Izgubil je moje zaupanje in zaupanje obeh sinov. Verjetno tudi vseh znancev. Vsem je težko, ko to gledamo, a ne znamo se spoprijeti s težavami, ki jih ustvarja.
Vem, da je to le moj pogled, moje doživljanje, a bi mu rada pomagala, pa ne vem, kako.
Hvala za pomoč,
- Bralka
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: