Delovnih razmerij po zakonu ne odpovedujemo tako

Odgovarja:

Poznam veliko podobnih primerov, kot je vaš, in običajno dobro vem, iz kakšnih okolij take zavržne prakse prihajajo in kdo za njimi stoji. Gre za zelo dobro prepoznavno skupino ljudi, ki je v družbi deležna čedalje več prezira.

Verjamem, da ste že slišali za pojem »petite bourgeois« oziroma malomeščan. Sloviti danski filozof, utemeljitelj eksistencialistične filozofske šole Soren Aabye Kierkegaard, je o malomeščanih dejal, da gre za posebno skupino ljudi brez kakršne koli domišljije, ki sta jim skupna kronično pomanjkanje širine duha in srčne kulture ter vztrajno poveličevanje materialističnega pogleda na svet. Gre torej za precej dolgočasne, za družbeni razvoj nepomembne ljudi. A vendarle taki posamezniki neredko odločajo o usodah številnih (pogosto manj izobraženih in slabše pozicioniranih) posameznikov, zato moramo biti kot družba nedvomno pozorni nanje.

Sloj malih buržujčkov oziroma malomeščanov se še posebno v provincialnih urbanih okoljih (kamor denimo spadajo tudi mesta, kot so Ljubljana, Maribor ipd.) širi najhitreje od vseh slojev. Gre v glavnem za ljudi, ki imajo korenine v proletariatu ali nižjem srednjem razredu (obrtniki, uradniki) in se vzpenjajo po družbeni lestvici proti malomeščanskemu razredu. Njihov vzpon ne preseneča, saj mora posameznik za vstop v sicer silno mediokritetni klub »izpolniti« le malo zahtevnih pogojev. Ni se treba denimo izkazati s trdnim etičnim značajem, niti ne s človekoljubno ali filozofsko razgledanostjo, niti ne z mednarodnimi izkušnjami v svoji stroki ter svetovljanstvom, niti ne s kakršno koli obliko inovativnosti ali ustvarjalnosti (inovativna knjiga, fotografija, izum, izvirno predavanje). Nobenih presežkov torej.

Običajno je dovolj že to, da si pridobijo kakšno univerzitetno titulo, se pridno pomešajo s sicer zelo povprečnim, a nadvse častihlepnim establišmentom v svoji stroki, hodijo na njihove (dolgočasne) sestanke, na katerih se debate običajno vrtijo le okrog ekonomskih pojmov, kot so racionalizacija, dokapitalizacija, znižanje stroškov poslovanja, ipd. Zaradi izkazane zvestobe svojim gospodarjem (lastnikom podjetij) jih ti kmalu nagradijo z zvenečimi nazivi a la »član uprave«, »svetovalec uprave«, »poslovni direktor« ali kaj podobnega, kar jim v njihovih omejenih možganih že daje zeleno luč za neoliberalistično obračunavanje s svojimi podrejenimi. Ni slabšega kot nerazgledanemu »kmetavzarju« podeliti visok akademski naziv ali vpliven službeni položaj. Tega smo v Sloveniji že vse preveč videli, kar dokazuje, da imamo bistveno prenizke kriterije za zasedanje številnih visokih družbenih položajev.

Delovna razmerja se po zakonu seveda ne odpovedujejo tako. Domnevam, da gre v vašem primeru za poslovni razlog odpovedi, zato je koristno vedeti, da mora delodajalec razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog, razlog nesposobnosti) najprej dokazati. Če delavec tako zahteva, mora delodajalec o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti tudi sindikat oziroma svet delavcev oziroma delavskega zaupnika.

Ker pravite, da vam je delodajalec v kadrovski službi že pripravil odpoved, morate vedeti, da mora biti izražena v pisni obliki, delodajalec pa mora pisno obrazložiti dejanski razlog odpovedi. Obrazložitev mora biti natančna, argumentirana, v nasprotnem jo lahko zaposleni izpodbija na sodišču,

Ob odpovedi mora delodajalec delavca tudi pisno obvestiti o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti poleg tega vročena delavcu, in sicer praviloma osebno v prostorih delodajalca.