Treba bo analizirati vašo kastracijsko tesnobo
Latentna kastracijska tesnoba je psihološki fenomen, s katerim se je pred več kot sto leti intenzivno ukvarjal oče psihoanalize in sodobne psihoterapije Sigmund Freud. V njegovi teoriji se kastracijski strah pojavi v ojdipski fazi psihoseksualnega razvoja dečka, to je okrog petega, šestega leta starosti. Deček pri igri z vrstniki opazi, da deklice nimajo penisa, in fantazira, da so jim ga odstranili in lahko tudi on ostane brez. Ta strah se pojavi ob incestuozni želji, ki jo deček goji do svoje mame, saj se zaveda, da se mu njegov tekmec za mamičino ljubezen, to je njegov oče, lahko maščuje in mu odstrani penis. Deček ta strah kasneje potlači v nezavedno. Kastracijski strah torej ni racionalen, ampak se pojavi in vzdržuje na nezavedni ravni.
Če sledimo Freudovi teoriji, potem je tisto, kar doživljate, prodor kastracijskega strahu iz vašega nezavednega v vašo zavest. Manifestira se v obliki tesnobe, to je neracionalnega strahu, ki vas hromi in ovira v življenju. Sprožilec je bilo gledanje filma.
V filmu pa kastracijska nevarnost ni prihajala od očeta, ampak iz mnogo bolj realističnega vira, to je ženske. Fenomen moškega strahu pred žensko je fasciniral mnoge raziskovalce moške duše in še vedno velja za takšnega. Freud je govoril o treh ženskah v življenju moškega: tisti, ki ga je nosila, tisti, ki ga sprejme, in tisti, ki ga uniči. Vse tri so matere: njegova lastna mati, mati njegovih otrok in mati zemlja, ki ga uniči in vzame nazaj. Karen Horney, vidna psihoanalitičarka in ena izmed Freudovih naslednic, je kot vir moške tesnobe pred ženskami prepoznala moško zavist do bioloških funkcij ženskega spola, to je nosečnosti, poroda in dojenja. Zaradi nje naj bi se moški poskušali uveljaviti na drugih področjih življenja, kot so ekonomija, pravo in politika, hkrati pa si žensko poskušali socialno podrediti.
Zanimiva je vaša hipoteza, da vaša psiha kot obrambni mehanizem erotizira tisto, kar jo ogroža. V tem lahko vidimo poskus, da si nezavedno želite imeti spolni odnos z žensko, v katerem bi si jo podredili in tako zdravili svojo tesnobo. To je seveda patološko in upam, da se ne bo zgodilo, zato vam kaj drugega kot obisk pri psihoanalitiku (psihoterapevtu) resnično ne morem svetovati. Kar doživljate, ni nič tako nenavadnega ali spornega in lahko vam zagotovim, da to sploh ni redek pojav, še zlasti ne v današnjem času, ki ga mnogi opisujejo kot diktaturo emancipacije in v katerem izginjajo tradicionalne spolne vloge. Zato le premagajte svoj sram in poiščite strokovno pomoč.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: