O čustvih se ne moremo pogajati

Večkrat slišim zgodbe o idealnih parih, ki se nikoli ne prepirajo. Realnost je drugačna, tako kot pri vas. Če se partnerja nikdar ne spreta, je mogoče le, da se je eden od njiju popolnoma podredil drugemu. V partnerskem odnosu želimo varnost, bližino, pripadnost, povezanost in vse, kar ljubezen je. In ljubezen je tudi, da partnerja spoštujeta osebnost drug drugega v vsej njegovi individualnosti. Imata mnogo skupnega, vendar sta v mišljenju neodvisna, pogosto se strinjata, vendar ne vedno, saj sta dve samostojni osebnosti.

V zdravem odnosu je vselej tudi prilagajanje, usklajevanje, iskanje najboljše možne rešitve, ki bo sprejemljiva za oba. V tem procesu, ki se dogaja v vsakem partnerskem odnosu vedno znova in se nikoli ne konča, dokler sta partnerja skupaj, se pojavljajo tudi spori, različna mnenja in argumenti. To so situacije, ki jih težko rešujemo strogo razumsko, vedno se nas dotaknejo tudi čustveno in tako se tudi odzovemo. Zato so prepiri pogosto burni, s povišanimi glasovi, včasih padajo težke besede, nekateri se žal srečajo s fizičnim nasiljem. Prva stopnica, ki vodi do rešitve, je ozaveščanje, prepoznavanje in soočanje s konfliktom. Že to je precej naporno, zato jih tako radi pometamo pod preprogo, se delamo, da je vse v redu. Pomembno je, da se znamo prepirati. Prepir ni nujno nekaj slabega, negativnega. Izid je lahko konstruktiven za oba partnerja in za zvezo. Najpomembnejše pri reševanju konfliktov pa je pogajanje. Pogajamo se lahko o vsebinah, o katerih imamo s partnerjem različno mnenje. Le čustva so tisto, o čemer se ne moremo pogajati. Čustveni odnos med partnerjema je izredno pomemben za izid. Če se imata res rada, če se ljubita, potem jima drug za drugega ni vseeno. Tedaj se prepirata tako, da bosta na koncu oba zmagovalca.

Kadar so prepiri kot bitke, ko vedno eden zmaga in drugi izgubi, je to boj za premoč nad partnerjem in ne iskanje rešitve. Takrat je odnos v slepi ulici. Prepirom se ne moremo izogniti, lahko pa se potrudimo, da ohranimo spoštovanje in človeško dostojanstvo, svoje in partnerjevo. Ne kričimo, ne obkladajmo se s prostaškimi izrazi, ne ponižujmo partnerja.

Do moževega vedenja ste preveč strpni. Skrajni čas je, da se postavite zase. Razlika v starosti med vama ni vzrok njegovega odnosa. Po vseh teh letih ste odrasla dozorela ženska, on pa tega ne opazi. Ne dovolite, da se vam izmika, v pogovoru mu povejte vse tisto, kar vas boli in duši v vajinem odnosu. Če bo spoznal, da je vajin odnos v krizi in bo pripravljen na spremembe, sta na dobri poti. V vaju mora dozoreti spoznanje, da se je za dober partnerski odnos treba vedno znova truditi.