Odgovorna sta oba, ne le mož

Odgovarja:

Opisali ste svoje videnje in doživljanje skupnega življenja z možem. Vso odgovornost za svoje nezadovoljstvo ste zvalili na njegova ramena. Menite, da je težišče težav v spolnem življenju, ki je zadnja leta zamrlo. Ali res pogrešate le spolnost in nič drugega? Mislim, da ste zamenjali vzrok in posledico. Spolnosti v zvezi ne moremo obravnavati ločeno od celostnega odnosa med partnerjema. V dolgoletnih zakonih ohranijo živo spolno življenje le pari, ki se zavedajo, kako pomembno je negovati čustveni odnos. To pomeni, da se vsakodnevno ne ukvarjajo le z delom in obveznostmi, pri tem pa pozabijo na partnerja in njun odnos, temveč da z malenkostmi, ki ne zahtevajo mnogo časa, zato pa več pozornosti, izrazijo zanimanje, skrb, naklonjenost, ljubezen. Izgovori o hitrem tempu tukaj niso primerni. Koliko časa potrebujete za nežen dotik, za spodbudno besedo, za toplo misel, ki jo namenite partnerju pred napornim delovnim dnem ali zvečer ob vrnitvi domov? Priložnosti in možnosti je veliko in ponujajo se vedno nove, seveda le tistim, ki jih znajo izkoristiti sebi v prid. Našteto velja za oba spola.

Čustveno bogat odnos, torej ljubezen, je tisto, kar pomembno vpliva na ohranjanje spolnega poželenja med partnerjema. Vama se je zgodilo nasprotno, zvezo sta zanemarila že na začetku, drug drugemu sta se odtujila, o tem, kaj si želita, kaj čutita drug do drugega in kako se doživljata, se nista nikoli pogovarjala. Žal se mnogo parom zgodi tako kot vama, da se šele po dolgih letih zavejo praznine in odtujenosti v odnosu. Navadno je to takrat, ko otroci odrastejo, se osamosvojijo. Za vajino stanje sta odgovorna oba, ne le mož. Lepo je, da ste bili skrbna mati, a to še ne pomeni, da ste bili tudi dobra žena. To sta vendar dve različni vlogi. Zgodi se, da zelo skrbne matere včasih pozabijo, da so tudi žene, in zanemarijo moža, ker se popolnoma usmerijo na otroka. Tedaj se mož počuti odrinjen in odveč. Svoje stiske pogosto ne more izraziti z besedami in se raje umakne. Morda se je to zgodilo tudi vam, pa ste spregledali?

V pismu izražate le lastno nezadovoljstvo in se sploh ne ozirate na moža. Očita vam dolg jezik, ste kdaj pomislili, da ste ga morda hudo žalili in ga prizadeli? Ker poznam le vaš del zgodbe, lahko samo ugibam. Dejstvo je, da se je do vas popolnoma ohladil, da si ne želi več vaše bližine, zato se je preselil v svojo sobo. Do tega ima vso pravico. Pustite ga pri miru, ne drezajte vanj in ga ne nadlegujte. S tem boste položaj le poslabšali. Vprašanja o tem, ali ima homoseksualna nagnjenja ali ne, se mi zdijo v tem trenutku popolnoma nepomembna. In kaj potem, če jih ima, kaj bi to spremenilo v vajinem odnosu? Sprašujete, kaj lahko storite? Če se vas je mož tako naveličal, da ne prenese več vaše prisotnosti, se bojim, da ne morete narediti ničesar več. Če pa mislite, da bi še vedno lahko našla kakšno točko skupnega življenja, recimo v preživljanju prostega časa, če imata morda skupne interese, potem ga povprašajte. Za to sta potrebna oba.