Poslovna morala po slovensko

Odgovarja:

Dejstvo je, da smo se v Sloveniji vse od osamosvojitve lotevali podjetništva silno neodgovorno, posledice nešteto neumnih in neodgovornih ravnanj pa čutimo prav v teh časih. Po eni strani sicer drži, da lahko del krivde za to objektivno pripišemo kaotičnemu obdobju tranzicije, ki je bilo pisano na kožo različnim podjetniškim »plebejcem« in amaterjem – privatizacijskim tajkunom in tajkunčkom, goljufom, oderuhom, neizobraženim hohštaplerjem s precej malo »kolesc« v glavi – a je po drugi strani dejstvo, da je sistem take nebodigatreba celo podpiral. Splošna družbena klima jim je bila namreč precej naklonjena, saj jih je celo častila, nagrajevala in drugim kazala za zgled.

Tisti, ki se je denimo še pred desetimi leti po slovenskih cestah razkazoval s kakšnim pregrešno dragim porschejem, je avtomatično veljal za supersposobnega poslovneža, ob tem pa se je le malokdo vprašal, kako je prišel do takega avtomobila – pa nimam nič proti porschejem. Tisti menedžerji, ki so z megalomanskimi posojili lastninili številna podjetja, so veljali za poslovneže, ki imajo »jajca«, čeprav so pravzaprav počeli nezaslišane ekonomske neumnosti. Številni, tudi resni mediji, so jih naivno uvrščali celo na sezname poslovnežev leta, dekani na fakultetah pa so jih celo vabili, naj študentom predavajo o svoji ekonomski genialnosti. Tisti, ki so tudi na račun zaposlenih nesramno izčrpavali podjetja, so veljali za silno spretne poslovneže, bankirji, ki so masovno posojali denar različnim prijateljem z golf igrišč, pa celo za vizionarje.

Slovenci, ki smo se vedno radi »kitili« s tem, da smo tako zelo podobni Avstrijcem, vsaj v makropodjetništvu že vse od osamosvojitve delujemo izrazito balkansko (z redkimi izjemami, ki vzbujajo upanje), kar je verjetno posledica dejstva, da so se na vrhove nekoč uspešnih podjetij zavihteli poslovneži, ki so se podjetniških trikov učili še v rajnki Jugoslaviji, ali pa še tam ne.

Vaša nekdanja »druščina« očitno ni nič drugačna od opisanih. Fantje so, verjetno s pomočjo različnih specialistov za mahinacije, poskrbeli za to, da se bo večina upnikov morala obrisati pod nosom za svoje terjatve.

Nekaj možnosti pa vendarle še imate. Poskusite izpodbiti pravne posle nekdanjih poslovnih partnerjev. Izpodbijanje pravnih poslov je namreč mogoče tako pred stečajem kot tudi še v stečajnem postopku (s to razliko, da v stečaju vsa pooblastila za izpodbijanje prevzame stečajni upravitelj). V skladu z 255. členom obligacijskega zakonika (OZ-A) lahko vsak upnik, čigar terjatev je že zapadla v plačilo (zapadlost je pomemben pogoj!), izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve.

Ob tem pa boste morali dokazati tudi to, da je dolžnik vedel ali bi bil moral vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom, in tudi to, da je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno, to znano ali bi mu moralo biti znano.