Vaš delodajalec na več področjih krši delovnopravno zakonodajo
Priznani britanski psiholog dr. Kevin Dutton je izdal knjigo, v kateri piše tudi o vse bolj zanimivem pojavu psihopatov v ekonomski sferi. Po njegovem naj bi bil v svetovnem merilu na vodilnih položajih v gospodarstvu vsaj odstotek posameznikov, ki bi se jih dalo z nekoliko manj konservativno medicinsko interpretacijo zlahka uvrstiti med psihopate. Še pred Duttonom je Economist pisal o tem, da naj bi bilo na svetu takih posameznikov od dva do tri odstotke. Na platnu je ekonomskega psihopata odlično uprizoril Christian Bale v filmu Ameriški psiho. Za take posameznike so med drugim značilne popolna brezobzirnost, kronično pomanjkanje empatije, izjemno ozka interesna usmerjenost (strogo materialistična), popolna odsotnost etičnih vrednot, nebrzdan pohlep, a tudi visoka stopnja inteligence in nekakšen nori pogum. Zaradi zadnjih dveh lastnosti naj bi nekaj njim celo uspelo prelisičiti delodajalce in se zavihteti na visoke družbene položaje, iz katerih so pogosto državljanom in državi povzročali ogromno škodo (in jo še).
Ne rečem, da bi lahko vašega delodajalca že kar a priori uvrstil med omenjene ekonomske psihopate, čeprav že zdaj kaže nekatere klinične znake. Takole na prvi pogled bi rekel, da gre »le« za klasičnega narcisoidnega japija, za čistokrvni produkt histeričnega kapitalizma, ki je v svojem enoplastnem in omejenem razmišljanju sveto prepričan, da si edino on pravilno razlaga podjetniško udejstvovanje in s tem povezano produktivnost ter se zoper njega dogaja vsesplošna zarota, ki je pravzaprav le posledica zavisti podrejenih, ki šefu ne privoščijo podjetij in prestižnih vozil. Prav ta zavedenost s fovšijo drugih je zelo značilna za številne histerične japije, saj v njihovem načinu razmišljanja ni prostora za spoznanje, da pri vsem skupaj sploh ne gre za zavist, ampak da so slabi odnosi, ki jih imajo s svojimi zaposlenimi (in običajno tudi z družbo, v kateri živijo in delujejo), posledica njihovega omejenega in izkrivljenega pogleda na civilizacijske vrednote.
Pravna razlaga opisa delovnih nalog, ki vam jih je določil delodajalec, je nedvoumna. Zavezuje vas, da ste v podjetju dolžni delati zavzeto, kolikor ste pač sposobni, in uporabljati vse znanje, ki ga imate, da boste s tem prispevali k učinkovitemu delu v podjetju (poenostavljeno pa pomeni, da morate težiti k temu, da boste za podjetje pridobili čim več novih strank). Seveda se z opisom delovnih nalog v pogodbi o zaposlitvi ne sme kršiti delovnopravne zakonodaje.
Delodajalec lahko odredi nadurno delo le v primeru izjemno povečanega obsega dela, če je potrebno nadaljevanje delovnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, če je treba, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa, in v nekaterih drugih izjemnih primerih. Nadurno delo lahko sicer traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto, medtem ko lahko delovni dan traja največ 10 ur. Za vsako nadurno delo, ki traja prek letne časovne omejitve, je treba pridobiti soglasje zaposlenega, pri čemer je letna omejitev takega dela 230 ur.
Zaposlenim, ki delajo polni delovni čas, je prav tako zagotovljena pravica do odmora, ki traja 30 minut, izjeme glede delovnega časa in odmora veljajo le za poslovodne osebe in prokuriste, za vodilne delavce in za delavce, ki opravljajo delo na domu, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in sta mu pri tem zagotovljena varnost in zdravje pri delu.
Ker po informacijah, ki ste mi jih posredovali, ne spadate v kategorijo omenjenih izjem, je očitno, da vaš delodajalec na več področjih krši delovnopravno zakonodajo –denimo z odrejanjem nadurnega dela, ki nima podlage v izjemno povečanem obsegu dela, z odrejanjem nadurnega dela več kot 10 ur na dan, z omejevanjem časa, odmerjenega za odmor na 15 minut ... Samo po sebi pa je seveda umevno tudi, da se lahko med delovnim časom pogovarjate s sodelavci –seveda v obsegu, ko to pogovarjanje očitno ne moti delovnega procesa.
Za omenjene kršitve je mogoče delodajalca tudi kaznovati, in sicer z globo od 1500 do 4000 evrov.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: