Zavedam se, da je moje videnje zdravega, sočutnega in čuječega odnosa skorajda iluzija in utopija. Življenje nosi vsakemu svoje izzive, kako je šele naporno oblikovanje skupnega bivanja dveh različnih ljudi: vsak od njiju ima lastno prtljago iz primarnih družin, izkušnje z odnosi, z različnimi pogledi na odnos, komunikacijo, vzgojo, finance, spolnost, hranjenje in kar je še različnosti.

Pa vseeno vztrajam pri svojem pojmovanju zdravega partnerskega odnosa – ki je timsko delo. V pravem pomenu besede. Zakaj? 


Ona in on

Pomembno je zavedanje, da sta skupaj, kljub vsem opisanim razlikam. V istem čolnu zveze, ki lahko osrečuje ali pač dela mizerne, nesrečne, pritožujoče se in čustveno razbite posameznike, ki solirajo vsak po svoje, polni bolečine, zamer, očitkov in frustracij.

Kaj boste izbrali? Vem, da je besede lahko izreči, da je meni lahko pametovati, saj svojim parom razlagam ravno to, pa me na začetku preoblikovanja partnerskega odnosa gledajo, kot da sem padla z Lune. Kako naj se pogovarjava, če ona trdi, da je nekaj belo, on trdi, da je ista zadeva črna! Pa vendar poglejmo, kako se da ta zagatni gordijski vozel nesporazumov in iz preteklosti naloženih nerešenih vprašanj razrešiti. 



Pogovarjati in slišati se moramo

Predvsem je pomembna iskrena in spoštljiva komunikacija. Težka je na začetku zavedanja, da skupaj bivata in si delita življenjske izzive, ki vaju razdvajajo in ne najdeta skupnega imenovalca. Pomembno je zavedanje, da je to že lahko začetek majhnega, a sočutnega premika na višjo raven pogovora, če bosta iskrena in ne žaljiva drug do drugega. Da si ne želita nakopati še več gneva in jeze, temveč se oba odgovorno odločita zavzeto ustvarjati bolj zdrav partnerski odnos. Izzivov je polno, a nekje je treba začeti. 

Lahko si napišeta »plonkce«, kaj si vsak želi. Kaj potrebuje. Po čem že dolgo hrepeni, pa ni bil uslišan. Česa res ne mara in ne želi, da drugi povzroča. Katere jezike ljubezni govorita? Kaj je tisto, kar vaju združuje? Kaj je vajina skupna točka soglasja?

Takole opremljena si vzameta čas. Brez izgovorov. Da, čas si je treba načrtovati, si ga vzeti zgolj za vaju in učinkovito pristopiti k prvi fazi ozaveščanja pomena zdravega odnosa. Če bosta vsaj enkrat na teden skupno drug drugemu kazala bolj pozitivno in proaktivno željo po reševanju nakopičenih nesporazumov, bosta na dobri poti, da ponovno zaslišita globino vajinih sporočil in s tem zavedanjem začneta hraniti zbledelo sliko vajinega odnosa. Da sta si v resnici pomembna in da vama je mar ostati skupaj, a v timsko obarvani skupnosti vaju dveh. 


Ego stanja, sebičnosti in zaverovanje v lastno bolečino tukaj nimajo kaj iskati. Življenje gre prehitro mimo, da bi ostali zataknjeni v lastna čustvena brezna in črne luknje toksičnega odnosa, pa ne zgolj do partnerja, ampak tudi do sebe.


Varnost je odločilna

V partnerskem odnosu je izjemno pomembno, da se počutimo varne. Zakaj skrivata svoja ljubeča in nežna čustva drug pred drugim? Kdaj sta si nazadnje izrekla pohvalo in pri tem resno mislila? Zakaj iščeta zgolj napake in pomanjkljivosti in ne poiščete česa lepega, nežnega, ljubečega, za kar sta oba izjavila, da pogrešata in potrebujeta? Ja, tudi to je del timskega odnosa. 

Ego stanja, sebičnosti in zaverovanje v lastno bolečino tukaj nimajo kaj iskati. Življenje gre prehitro mimo, da bi ostali zataknjeni v lastna čustvena brezna in črne luknje toksičnega odnosa, pa ne zgolj do partnerja, ampak tudi do sebe. Če želimo sebi dobro, je treba to najprej vzgojiti v sebi, da lahko predamo partnerju. In enako on nam. Zato so potrebni pogovori, iskreni in naklonjeni, da skupaj iščeta rešitve, ne pa zgolj tavata v mraku lastne bolečine, zavrnitev, neuslišanih želja in potreb.



Naj vas majhne spremembe ne ustavijo

Veliko lastne volje in želje po spremembi je treba za drobcene premike na bolje. A vsaka spremembica kaže vajino pripravljenost, da si ponovno prisluhneta in se začneta povezovati. Brez premagovanja lastnih blokad, programov in prepričanj ne bo napredka, ki lahko začne oba osrečevati.

Takšna preobrazba partnerskega odnosa lahko traja, tudi pod očesom ustreznega strokovnjaka, približno pol leta do enega leta, a zato je lahko trajna. Ker se oba naučita, da sta najmočnejša, ko sta ekipa, moštvo. Ko dihata drug za drugega, ko vama je mar, kako sta eden in drugi preživela dan, ko se poljubita, ko se zagledata doma, se objameta, si vzameta čas zgolj za vaju, brez izgovorov, da ni časa, pa da je treba otroke dati spat, pa da je treba še pomiti po tleh, zlikati in zložiti posodo v pomivalni stroj. Veste, vsa ta opravila lahko kakšno minutko počakajo, vajin odnos pa potrebuje vaju zdaj, da sta tamle za mizo ali na kavču zgolj drug za drugega tistih nekaj minut na dan kakovostnega časa, ko nič drugega ni pomembno.


Predvsem je pomembna iskrena in spoštljiva komunikacija. Težka je na začetku zavedanja, da skupaj bivata in si delita življenjske izzive, ki vaju razdvajajo in ne najdeta skupnega imenovalca. Pomembno je zavedanje, da je to že lahko začetek majhnega, a sočutnega premika na višjo raven pogovora, če bosta iskrena in ne žaljiva drug do drugega.


Proces preoblikovanja

Da, to je cilj preobraženega partnerstva, ko oba po tihem hrepenita po srečnem, zadovoljnem, intimnem in čustveno umirjenem odnosu. Ko se drug ob drugem počutita varna v izkazovanju čustev, potreb in želja, saj ni nič samoumevno. Proces oblikovanja takšnega odnosa je sicer dolgotrajen, a nosi veliko nagrado – vajino osrediščenje v dobro obeh. No, pri tem ne bi niti poudarjala, kako izredno pozitivno takšno sporočilo vpliva na otroke, ki opazujejo umirjena in srečna starša, tako tudi sami občutijo mir in varnost. Kar je najpomembnejša podlaga za zdrav osebnostni in čustveni razvoj otrok.

Ste se zamislili? Hvala. Pomislite, kako lahko z malo truda pridete do spoznanj, ki osrečujejo vašo drago, in katere malenkosti lahko pri sebi spremenimo, da osrečite svojega dragega. Z nekoliko truda, odgovornosti in pripravljenosti za čuječe zadovoljevanje potreb lahko v seštevku oblikujete vajino zvezo kot nepremagljivo trdnjavo ljubezni in pripadnosti. Kakšne ugovore imate zoper podane argumente, dragi moji?