Verjetno se bodo gospe, ki nimajo ravno visokega mnenja o moških, zdaj malce zmrdovale, češ, spet pišem o moških in jih branim, a dejstvo je, da je bore malo napisanega o tem čudovitem spolu, ki ga dame v resnici ne poznamo. Veliko je revij, spletnih portalov, združenj, skupin, ki slavijo žensko moč, odkrivanje stoletja in tisočletja zatrtih ženskih energij, seksualnosti, sposobnosti, čarobnosti delovanja ženskega uma in čustvenega doživljanja. Sama sem navdušena nad temi preboji, navsezadnje sem ženska, a menim, da pri tem ni treba izključevati moških in njihove unikatnosti. 

Številni moški menijo, da je bolje prikimati in imeti mir pri hiši. A s tem ustvarjajo še večji ogenj v strehi, ker podzavestno sabotirajo dogovore, s katerimi se v resnici niso strinjali.  

Vemo, da to, česar ne poznamo in ne želimo spoznati, pogosto zanikamo iz najrazličnejših razlogov. Ženske večinoma ne poznamo delovanja moških možganov, kot tudi oni ne naših. Čustvena stanja procesiramo popolnoma drugače, pozornost imamo različno razporejeno, oblikovanje lijaka spoznanj se razlikuje v veliko podrobnostih, zato je tudi razumevanje sporočil med nami različno. Ali ste kdaj opazile, drage moje, da ne razumete, kaj vam vaš moški govori? Slišite ga, a ga ne razumete in se odzivate na tisto, kar ste dojele oziroma predvidevale, a to pogosto ni tisto, kar je želel sporočiti. Seveda velja tudi nasprotno, a z majhno razliko, ki jo želim danes opredeliti. Tokrat se nanaša na tiste moške, ki sem jih navedla v uvodu. Oni svoji dragi prikimajo, tudi če se ne strinjajo. 

Nekateri moški se navadijo, da vse odločitve sprejema partnerka. Foto: Iakov Filimonov/Shutterstock

Osebna zgodba

Gospod v pogovoru pove, da ni srečen in zadovoljen zaradi sporov z ženo, ki jo ima rad. Imata kar v redu odnos, otrok je že skoraj odrasel in gre na študij v tujino, torej bosta kmalu ostala sama v praznem gnezdu. Pravi, da se kar veliko pogovarjata, a rezultati pogovorov so katastrofalni, kot se je izrazil. Razmišljam, kaj s tem misli. Vprašam. Zamišljeno me gleda in izbira besede. Pojasni: »Ne želim se prepirati z njo, pa navadil sem jo, da ona bolj kot ne odloča o vsem. Saj se dobro odloči, a nekatere zadeve mi niso po volji, pa sem vseeno tiho, da je ne razburim, ker nočem slabe volje in prepirov, saj si želim miren odnos in da sva čim bolje.« 


Mir pri hiši

Tako on kot številni drugi moški menijo, da je bolje prikimati in imeti mir pri hiši. No, v resnici ni čisto tako. Poglejmo dejstva. Ko se par pogovarja o določeni zadevi, je normalno in pričakovano, da nista vedno v vsem usklajena, ker bi bilo to nenavadno, saj sta različna. Tudi nista siamska dvojčka, da bi enovito razmišljala in čutila. O tem se, upam, strinjamo. Torej, ko on prikima njenim idejam ali predlogom, a se v resnici ne strinja, bo sčasoma in pogosto podzavestno deloval v skladu z lastnim zavedanjem, da se ni strinjal, četudi je glasno izrekel da njenim predlogom. Posledica je še večji ogenj v strehi, saj se ne sklada njun dogovor, ki sta ga oba potrdila s svojo privolitvijo, ona s predlogom in on s svojo pritrditvijo. Ker on podzavestno sabotira dogovor, s katerim se v resnici ni strinjal, a je prikimal, bo njegova dejavnost, ki je sledila dogovoru, izvedena drugače, kot je bilo dogovorjeno. Se pravi, on je prikimal, mislil si je ne, naredil pa nekaj po svoje. 

Ko nam partner prikima, ni nujno, da se z nami tudi strinja. Foto: aodaodaodaod/Shutterstock

Izbral je laž

No, da ne bo pomote, enako delamo dame. Prikimamo, mislimo si svoje, potem pa ali pozabimo na tak dogovor ali pa naredimo po svoje, vendar tega ne povemo partnerju in spet se besno gledata. Ker pa je današnja tema posvečena moškim, ki prikimavajo za dobro miru v hiši, v damah posledično vzbudijo nezaupanje in dvome o svojih odločitvah tudi na drugih področjih in žensko spoštovanje se zmanjšuje. Kot vemo, je prvi element zdravega partnerskega odnosa ravno spoštovanje tega, da smo različni in da se držimo sprejetih dogovorov.

Naš gospod je opazil, da v službi prav tako prikimava predlogom sodelavcev, pa jih potem ne upošteva in so zato jezni in razočarani. Oblikujejo se nesproščeni in toksični odnosi, saj od njega pričakujejo uresničitev njegovih zavez, ko je pritrdil dokončanju projekta, on pa se brani, da ni razumel, da je tako nujno, in da potrebuje še pomoč sodelavca, ki pa ga o tem sploh ni obvestil. Ker je hotel ugajati nadrejenim, je pač prikimal in ni razmišljal o posledicah. 

Moški, ki se z vsem strinjajo, se trudijo izogniti konfliktu, a se konflikt dogaja v njih samih. Foto:  rogistok/Shutterstock

Kdo je problem?

Enak vzorec delovanja in prikimavanja ponavlja tako v zasebni kot poslovni sferi. Ko mu omenim, da bi njegovo prikimavanje lahko označili kot hinavsko vedenje, nasprotuje, ker meni, da hoče le dobro. Bil je prepričan, da ne bo nobenih konfliktov, če bo prijazno uslužen s svojimi pritrditvami. No, kot vidimo, je ustvaril še več napetosti. Ljudje okoli njega so razočarani, besni in jezni, ne morejo se zanesti nanj in mu ne verjamejo več. Žena je nesrečna, ker nikoli ne ve, ali dogovor velja ali je njegov da le eden več v verigi neuresničenih.

Kot lahko prepoznate, so poti naših odločitev, nezavednih prepričanj in izražanj različne in pogosto v konfliktu s tem, kar želimo v dobri veri doseči. Tudi zato predlagam, da se ustavimo, prisluhnemo drug drugemu, se naučimo spoštovati razlike ter poiščemo ustrezno strokovno pomoč, kar k sreči ni več tabu. Želim vam veliko poguma in ozaveščenih aha-trenutkov. 


* Avtorica prispevka je univerzitetna dipl. socialna pedagoginja in dipl. socialna delavka Melita Kuhar, Svetovalnica, www.svetovalnica.si, 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: info@svetovalnica.si.