Seks. Samo štiri črke in vzdušje se spremeni. Vsi zastrižejo z ušesi. Nekaterim se zasvetijo oči, drugi v zadregi zardijo, tretji si nervozno manejo roke, četrti brž dajejo neumestne opazke in se glasno šalijo. Nihče, prav nihče, pa ne ostane ravnodušen. Prav vseeno je, moški ali ženska, heteroseksualec ali homoseksualec, vseeno je, ali dosti seksa, malo ali nič, spolnost se dotakne vsakega.

Seksualni impulz

To ni lastnost, kot sta denimo točnost ali pridnost, vsakemu človeku je narava dala spol in nagon. To je notranja, močna in vodilna sila, ki nastane ne oziraje se na želje in čustva, spodbujena od zunanjih dražljajev – denimo pogled na Catherine Zeta Jones ali Georgea Clooneyja. Jasno, lahko pa jo spodbudi že sama domišljija. Temu pravimo seksualni impulz. Živali, ki jih vodi instinkt, domišljija ne more vzburiti, ker je preprosto nimajo.



Spolni nagon seveda ne more prisiliti nikogar, da ima odnos s prvim ali najbližjim partnerjem. Nasprotno, kot nagonom podvržene živali, ki jim spolno življenje obvladujejo prirojena nagnjenja (instinkti), imamo ljudje večje možnosti udejstvovanja. Od osebnega razvoja, pravil igre – če hočete –, družbenih vrednot je odvisno, ali nagon tešimo s samozadovoljevanjem, spolnimi odnosi s partnerjem ali partnerji, zanj plačamo ali ga potešimo tako ali drugače, tudi s pisanjem erotičnih pesmi. Vseeno je, kaj počnemo, prisiljeni smo nekaj narediti, da napetost v nas popusti. Kot nagon po preživetju, h kateremu spada tudi hrana, določa spolni nagon naše ravnanje. Lakota in ljubezen sta torej gonilna motorja človekovega življenja.

Zvijače narave

Ni pomembno, ali je spolni nagon zadovoljen ali nezadovoljen, ni samo motor našega ravnanja, je tudi pogonska sila kulture. V sivi pradavnini je pramoški prevladal nad telesno šibkejšo pražensko. Zdaj pa moški obvladuje svoje nagone in poželenje, čeprav je telesno še vedno močnejši od ženske. Pramoški se je bal maščevanja močnejšega in večjega tekmeca … Na kratko: tako so se sčasoma razvili določeni zakoni, ki jim je bil podvržen tudi nagon. Trajalo je tisočletja in tisočletja in izkristalizirala so se pravila, ki urejajo naše skupno življenje. Med surovim posilstvom in poželenjem, ki se kaže v zaupnem pogovoru, romantični večerji, nežnem zapeljevanju in obredih ljubezni, leži ogromno časa, v katerem se je spremenil sistem čutenja tudi v človeških možganih.



Vzvišeni občutki spolnega zadovoljstva krepijo sposobnost, ustvarjalnost, izločanje hormonov in zdravje. Ta vitalnost pa krepi spolne signale človeka, ki se mu ženske in moški odzivajo s povečanim spolnim zanimanjem. Tako se vrti motor spolnosti sam od sebe. Naslada, orgazmi, seksualne želje so mogoče samo zvijače narave, da bi jih čim večkrat ponovili. Dosti seksa seveda pomeni dosti naraščaja in zagotavljanje naše vrste, vendar si nam ni treba zato delati skrbi.

Po anketah Svetovne zdravstvene organizacije ljudje še nikoli niso toliko seksali kot zdaj. Vsak dan naj bi bilo na našem planetu vsaj sto milijonov spolnih odnosov – v medijih, na spletnih straneh, telesnih in tistih, ki so rojeni samo v glavah. Katero bizarno zadovoljstvo še ni popisano? Kolikokrat, kdaj, kje, kako se seksa. Je to premalo, mogoče preveč?

Omejitev nagona

Prevelike in premočne seksualne zavore lahko pripeljejo do nasilja in duševnih bolezni, toda določena omejitev nagona je osnova za obstoj človekove kulture. Če bi lahko naše spolne želje in potrebe potešili vedno, povsod in s komer koli že ter tako zapravili vso svojo energijo za njihovo izpolnjevanje, bi nam je zmanjkalo za civilizacijske, znanstvene in kulturne dosežke. V motor seksualnosti je namreč vgrajen program sublimacije, to je preobrazbe iz nižjega v višje, oziroma prefinjenosti ali spremembe nagona. To pomeni, da se lahko pod določenimi pogoji ekshibicionizem (veselje do razkazovanja) spremeni v igralski talent ali pomaga voajerstvo (veselje do gledanja) razviti slikarski, fotografski ali kateri koli talent, ki je povezan z dobrim opazovanjem.



Prehitro in prelahko, se pravi takoj zadovoljene spolne želje puščajo za seboj notranjo praznino, občutek nesmiselnosti, dolgočasja, pomanjkanje razumevanja sočloveka in na koncu neskončen občutek nezadovoljstva in nesreče.