Tadeja Borštnar, ki prihaja iz turističnih vod, je prepotovala velik del sveta, a nič je ni tako zelo prevzelo kot Havaji, kjer delfin od nekdaj predstavlja varuha človeka. Leta 2012 je bila prvič tam in po vrnitvi domov ni našla miru, dokler se ni tja kar preselila za dve leti. Ves čas je redno plavala z jatami svobodnih delfinov in od takrat so zanjo temelj odkrivanja znanja osebnostne rasti. 

Na srečanje prispe odeta v ognjena oblačila in nakit s poldragimi kamni, kot so citrin, turkiz, turmalin, mesečev kamen, akvamarin, ahat in larimar, tako imenovani delfinski kamen, ki je precej redek. Nikamor se ji ne mudi in hitro ti postane jasno, da zna ceniti trenutek tukaj in zdaj. »Leta 2011 sem vodila skupino turistov na Baliju, kjer mi je udeleženka zaupala izkušnjo s Havajev oziroma Big Islanda – da tam ni stolpnic in množic turistov, le slikovita narava od morja do vulkanov, visokih več kot 4000 metrov, pa kako je šla v zaliv in tri ure plavala s petdesetimi delfini. Z njimi sem že takrat čutila močno povezavo in jo vprašala: 'Kar svobodno plavaš z njimi in niso dresirani?' Pokimala je. S svojo hčerko in prijateljico ter njenimi otroki smo odpotovale na Havaje, pozneje pa sem se tja vrnila sama na tečaj k Joan Ocean, starosti plavanja z delfini; te dejavnosti je začela prva organizirati na otoku pred več kot 35 leti in zato so tamkajšnji delfini navajeni na ljudi,« svoj usodni stik s Havaji in priljubljenimi morskimi sesalci opiše Tadeja ter doda, da gre za bolj ali manj isto skupino delfinov na območju treh zalivov od juga do severa otočja. 

Stik z delfinom človeka sprošča, spodbuja njegovo igrivost in veselje.

Tik pred srečanjem z jato jok

Približno dvajset dni v mesecu v jutranjih urah pridejo počivat v zalive in takrat lahko plavaš v njihovi družbi, nadaljuje razlago: »V skupini je od 20 do 200 dolgokljunih progastih delfinov, ki so malo manjši od teh, ki jih vidimo v Jadranu, a še vedno merijo od poldrugega metra do dveh metrov. Značilno zanje je, da skočijo iz vode v zrak in se od trikrat do sedemkrat zavrtijo, preden padejo nazaj v morje. Tako kažejo radost, ki jo širijo na druge. Potem ko z delfini plavaš dvajset dni v mesecu uro, dve, tri, imaš občutek, da te vsak med njimi pozna; vedo, kdo si, kaj si. Z njimi smo odšli plavat tudi z mojimi prijatelji in znanci. Vedno znova se je dogajalo, da je oseba, ki v življenju doživlja veliko stresa in ima v sebi precej zadržanih čustev, približno dvajset metrov pred srečanjem z jato začela jokati. Vse, kar jo je obremenjevalo, se je sprostilo.« To je prva stopnja, da se lahko silni energiji te izjemne morske živali sploh približaš. 

Za havajske delfine so značilni visoki skoki iz morja, ko v zraku naredijo več obratov, preden prosto padejo nazaj med valove.

Bolj se sprostiš, bliže zaplavajo

»Delfini imajo ne nazadnje nekajkrat večje možgane od nas in so zato ves čas osrediščeni. Ko se nam jim uspe približati, je tudi nam omogočena boljša povezava z lastnim središčem oziroma tako zvišujemo svojo energijo. Druga stopnja po sprostitvi je odpiranje srca, ko postaneš bolj vesel. Delfini takoj, ko to začutijo, začno plavati okoli tebe v krogih. S tem se samodejno začneš vrteti okrog svoje osi. Kaj se zgodi, ko to počno otroci? Začno se smejati, seveda. Tako te delfini ne le sprostijo, temveč ti hkrati odprejo pot do pristne radosti in ljubezni. Tega, da se pred njimi popolnoma odpreš, ne zlorabijo, kar ljudje prepogosto doživljamo v medsebojnih odnosih. Bolj se sprostiš in umiriš, bliže k tebi zaplavajo. Zdiš se jim zanimiv,« še razloži in poudari, da dotikanje delfinov ni dovoljeno. Na Havajih ni od ljudi, ki tam živijo in redno plavajo z njimi, slišala niti za eno slabo izkušnjo, da bi kakšen napadel človeka. Drugače je verjetno tam, kjer ta plemenita bitja načrtno ubijajo, ker se zapletajo v ribiške mreže in podobno. 

Eden od treh zalivov Big Islanda, kamor zjutraj prihajajo jate, ki vključujejo od dvajset do dvesto delfinov.

Modrost kitov grbavcev

Posebno energijo, ki jo gospa Tadeja nosi v sebi, uporablja tudi na svojih predavanjih ter pri masažah, ko se v mislih poveže z zavestjo ne le delfinov, temveč tudi kitov. V teh prav tako prepoznava izjemne, nadzemeljske učitelje: »Tako delfini kot kiti prihajajo iz ozvezdja Sirius, kjer naj bi počivala zavest največjih duhovnih voditeljev od Bude do Jezusa Kristusa in Marije. Obe vrsti živali sta na Zemlji zato, da odpirata zavest človeka in mu omogočata povezavo z njegovim izvorom. Kiti grbavci – tudi te sem že imela priložnost videti v živo – so v odraslosti veliki od 15 do 16 metrov, težki pa približno 40 ton, torej kot kakšen avtobus. V havajskem morju plavajo od decembra do marca in srce odprejo bolj kot kdor koli ali kar koli drugega. To je njihova naloga, poleg tega, da držijo energetski mrežni oklep okrog Zemlje ter so, ker obstajajo od 30 do 40 milijonov let, nosilci izjemnega znanja in modrosti. Pa če torej delfini odpirajo srce z vzbujanjem radosti in spodbujajo erotiko, gredo kiti v iskanju resnice in ljubezni še dlje v temo. Potem ko kot posamezniki svojo temo predelamo, smo šele v celoti razsvetljeni.« 

Povezava z grammyjevcem Petrom Katerjem

Tadeja Borštnar občuti poslanstvo, da je pri opisanih procesih posrednica. Pove, da se je povezala tudi z aktualnim grammyjevim nagrajencem za newagevsko glasbo, skladateljem in pianistom Petrom Katerjem, ki z morskimi sesalci občuti podobno vez. V povezavi z njihovo energijo celo prireja koncerte v živo in že prihodnje leto načrtuje svoj prvi dogodek tudi v Sloveniji – prav tako z namenom dviga vibracije ljudi. 

Tadejina meditacija na vulkanu