Navade pridobivajte v mladosti, je svetoval že sloviti antični pesnik Vergil. Vrednote in spretnosti, ki jih usvojiš kot odraščajoči človek, se te ponavadi držijo še v odraslem in zrelem obdobju življenja. To seveda velja tudi za slabe, škodljive razvade in razdiralne miselne vzorce. Tudi zato tako radi rečemo, da na mladih svet stoji. 

Mladi v Sloveniji v primerjavi z vrstniki iz drugih držav doživljajo malo psihosomatskih simptomov; po drugi strani so skrb zbujajoči podatki, da so v prvi tretjini držav glede nasilja. 

Najbolj sveži podatki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) iz let 2017 in 2018 kažejo, da se slovenski mladostniki visoko uvrščajo pri samooceni zdravja in zadovoljstva z življenjem, sta pa med njimi pogosta nasilno vedenje in uživanje alkohola. Po drugi strani zelo redko posegajo po sladkarijah in sladkanih pijačah, izboljšuje se telesna aktivnost ter uživanje sadja in zelenjave. Kažejo se pozitivni učinki ukrepov na področju debelosti, spolnih odnosov in kajenja. Mladi v Sloveniji – v sodelovanju z našim Nacionalnim inštitutom za javno zdravje so strokovnjaki anketirali mladostnike od 11. do 15. leta – v primerjavi z vrstniki iz drugih držav doživljajo malo psihosomatskih simptomov; po drugi strani so skrb zbujajoči podatki, da so v prvi tretjini držav glede nasilja. Pri tem gre za trpinčenje v živo in na spletu, pretepanje, pitje alkohola in uporabo marihuane. 

Slabše duševno zdravje deklet

Med mladostniki se je izboljšala podpora sošolcev, medtem ko hkrati pogosto občutijo obremenjenost in stres zaradi šole, ki jo imajo vse manj radi. Zaskrbljujoče je, da se s starostjo duševno zdravje mladostnikov, vključenih v raziskavo, slabša, še posebno pri dekletih. Kar eden od štirih mladostnikov poroča o nervozi ali težavah s spanjem vsaj enkrat na teden. Po besedah dr. Hansa Henrija P. Klugeja, regionalnega direktorja SZO za Evropo, vse več dečkov in deklet v celotni evropski regiji poroča o slabem duševnem zdravju, saj pravijo, da se počutijo na tleh, so živčni ali razdražljivi. Meni, da bo naš odziv na to naraščajočo težavo imel tako zdravstvene kot socialne in ekonomske posledice še na prihajajoče generacije. Dr. Kluge predlaga vlaganje v mlade, denimo zagotovljen preprost dostop do storitev duševnega zdravja. Naslednji, najnovejši rezultati študije bodo na voljo šele leta 2022 in takrat se bo pokazalo, kako sta na njihove socialne interakcije ter fizično in duševno zdravje vplivala zaprtje šol in socialna izolacija zaradi pandemije covida-19. 

Taja: Pristnih osebnih odnosov je manj

Devetošolka, petnajstletna Taja Rojšek Fortuna, hči nekdanje članice najstniške pop skupine Bepop, zdaj pa magistrice poslovnih ved Tinkare Fortuna, ohranja pozitiven pogled na prihodnost svoje generacije: »Včasih seveda pomislim, da nam bo slabše, saj je zdaj čudno in zmedeno obdobje. Vseeno menim, da imamo mladi veliko možnosti, tudi starši me vzgajajo tako, da mi prepuščajo odločitve, da se razvijam v smereh, ki me veselijo. Razvoj je hiter in doba digitalizacije ima seveda veliko prednosti, sočasno pa slabosti. Vesela sem, da odraščamo bolj na deželi, v hiši, tako da veliko prostega časa preživimo na zraku.« 

Moja velika vzornika sta mami in ati, ker sta tudi po ločitvi ohranila dober prijateljski odnos in se obe družini med seboj zelo dobro razumeta in družita. 

Verjame, da so bili mladi nekoč med seboj bolj neizumetničeni: »Imam določen krog ljudi, s katerimi sem zelo povezana, se pa vsi zavedamo, da smo v dobi telefonov in računalnikov bolj oddaljeni, kot so bili nekoč. Manj je pristnih osebnih odnosov. Se pa vseeno veliko pogovarjamo, razpravljamo in si zaupamo, čeprav precej tudi na družbenih omrežjih.« 



Družbeno dogajanje in politika jo zanimata le nekoliko: »Doma se občasno pogovarjamo o takšnih temah, vendar moji starši vedno ponavljajo, da je prihodnost precej odvisna od nas samih. To, da imajo zelo pozitiven pogled na svet in so delovni ter kreativni, je velika prednost, ki mi bo, ko bom izbirala svojo poklicno pot, izredno pomagala.« 

Trenutno je Tajina največja skrb, ali bo sprejeta na želeno srednjo šolo in bo uspešno končala deveti razred, najbolj pa jo razveseljujejo konjički, kot sta ples in risanje. Posebnega vzornika nima, pravi. »Moja velika vzornika sta mami in ati, ker sta tudi po ločitvi ohranila dober prijateljski odnos in se obe družini med seboj zelo dobro razumeta in družita,« še pove in doda, da le občasno spremlja nekatere osebnosti na instagramu in vse bolj priljubljenem tiktoku.

Tilen: Danes težko živimo bližino

Dvaindvajsetletni Tilen Čebulj, eden od dvajsetih mladih svetovalcev papeža z vsega sveta, poudari, da mladi kot skupina določene starostne omejitve, ki složno misli in se vede, ne obstaja: »Gre za mozaik individuumov, ki nosijo svojo zgodbo, izkušnje, hrepenenje in želje.« Kot član Mednarodnega mladinskega svetovalnega organa v Vatikanu (Dikasterij za laike, družino in življenje) se je srečal in pogovarjal že z veliko vrstniki. 

V svetu, ki je poln tragedij in nesreč, postajamo otopeli za bolečino in stisko sočloveka. Žalostni smo, ko tudi sami ostanemo osamljeni s svojimi negotovostmi, strahom in stisko. 

Opaža, da je mlad človek vesel predvsem takrat, ko ga obdajajo dobri prijatelji – tisti, s katerimi se lahko noro zabava, a ima hkrati iskrene in globoke pogovore: »Veseli nas, da imamo koga, ki mu lahko pripovedujemo smešne prigode in se mu zaupamo v naših skrbeh. Že samo zavedanje, da nekoga imam, mi prinaša veselje in notranji mir. Najbolj smo presenečeni, ko nas razveselijo čisto majhne, neopazne, vsakdanje reči, denimo sprehod v hribih, branje poezije, zmaga pri taroku, pogovor s tujcem v hostlu, da nam vse leto preživi lončnica v sobi.« 



Tilen ima prav tako odprte oči za žalost: »Dobro je, da so marsikateri mladi še vedno sposobni biti žalostni ob kom, ki je žalosten, da še nismo povsem izgubili čuta in skrbi za bližnjega. Žal pa danes, ko kar nekaj komunikacije poteka v virtualnem prostoru, težko živimo bližino, za katero smo bili ustvarjeni. Prav tako v svetu, ki je poln tragedij in nesreč, postajamo otopeli za bolečino in stisko sočloveka. Žalostni smo, ko tudi sami ostanemo osamljeni s svojimi negotovostmi, strahom in stisko.« 

Mladi marsikdaj s pomočjo družbenih omrežij podrobno spremljajo življenja slavnih in tako imenovanih vplivnežev, a ti ljudje niso nujno njihovi vzorniki pri premagovanju težav. »Naši vzorniki nimajo imena in priimka. Cenimo in želimo posnemati dejanja in pristope ljudi, ki jih sami še nismo usvojili. Želimo posnemati, kako ponižno je stara mama pripravljena prisluhniti, kako iskreno sosed spregovori o svoji bolečini, kako navdušeno otrok spregovori o nogometni tekmi, kako z ljubeznijo mož objame svojo ženo,« razloži uradno edini mladi papežev svetovalec iz Slovenije.  

Marsikateri mlad človek se zaveda, da trendi, ki veljajo danes, niso vzdržni na dolgi rok. O tem je pripravljen spregovoriti s prijatelji, starši in tudi povedati na ulici. 

Tilen tudi opaža, da večina mladih spremlja politiko površinsko: »Zavedamo se, kaj vse se dogaja, čeprav vedno ne poznamo vseh ozadij in dejavnikov zgodbe. Skoraj vsak izmed nas pa ima področje, ki ga močno zanima in se je zanj pripravljen angažirati. Eno bolj izpostavljenih je okolje. Marsikateri mlad človek se zaveda, da trendi, ki veljajo danes, niso vzdržni na dolgi rok. O tem je pripravljen spregovoriti s prijatelji, starši in tudi povedati na ulici. Takšnih področij je veliko in iz teh interesov se rojeva aktivnejše sodelovanje s širšo družbo.« 

O podrobnostih prihodnosti v luči epidemije si Tilen skoraj ne upa razmišljati, medtem ko ga navdihujejo ljudje, ki jim kljub okoliščinam uspe ohranjati vizijo: »Kriza, v kateri smo se znašli, nam je že postregla z marsikaterim vprašanjem smiselnosti posameznih stvari. Želim si, da bi si taka vprašanja upali zastavljati še naprej v različnih okoliščinah.«

Kaja: Omejujejo nas spletna družbena omrežja

Uspešna teniška igralka, devetnajstletna Kaja Juvan – v kategoriji mladink je bila šesta najboljša na svetu, leta 2018 pa je zmagala na olimpijskih igrah – je zaradi letošnje globalne epidemije ostala brez številnih tekem, a je to ni vrglo iz tira: »Res je, da mi je bilo včasih težko, ker ni bilo druženja, socializacije, komunikacije z zunanjim svetom. Pri naših letih je ta ključna. Iz razmer, v katerih smo se znašli, sem poskusila vzeti najboljše.« Veliko časa je posvečala fizični pripravljenosti. 

Vsak človek, za katerega se mi zdi, da je naredil nekaj dobrega, je lahko zame vzor. Prav napake uspešnih ljudi te lahko pravilno usmerijo, ti dajo motivacijo, pa čeprav vemo, da se največ naučimo na njih. 

Kajina generacija že tako veliko uporablja elektronske naprave, zdaj je bilo tega še več, opaža, vsaj pri njej, saj sicer med turnirji nima veliko časa. Strinja se, da ni vseeno, katere ljudi izbereš za prijatelje, saj tudi ti vplivajo na posameznikov uspeh. Sama si jih sicer ne izbira po merilu, kako zelo je kdo uspešen, pravi, temveč glede na to, ali jo podpirajo in spodbujajo pri tem, kar počne, ter so tudi sami motivirani ljudje: »Imam zelo različne dobre prijatelje, nekateri so na univerzah, drugi so v prvi vrsti športniki. Oboji mi veliko pomenijo.« 



Prihodnost svoje generacije vidi s plusi in minusi, razmišlja: »Naši starši so odraščali z manj tehnologije, kar se mi zdi dobro, saj so se več družili osebno v živo. Nas spletna družbena omrežja precej omejujejo. Tam se zdi, kot da imajo vsi popolno življenje. Po drugi strani so se tehnologije tako razvile, da nam pri določenih stvareh zelo pomagajo; denimo tudi šolamo se lahko po spletu pa tudi hitreje izvedemo določene nujne opravke.« Juvanova je končala srednjo šolo, pred nekaj dnevi pa je začela na spletu študirati na ameriški fakulteti v Indiani v povezavi s svetovno žensko teniško zvezo: »Pokrit imam del šolanja in lahko delam, kolikor hitro želim. Včeraj sem se denimo začela učiti španščino.« 

Politiko spremlja le občasno, saj se ji zdi, da je v njej ogromno dejavnikov, ki jih je treba upoštevati, zato ne veš natančno, pri čem si. Družina in prijateljstvo se ji zdita izjemno pomembna ter to, da se kot posameznik trudiš biti dober na vseh področjih, pri izobraževanju in osebnostnem razvoju: »Urejeni človeški odnosi so temelj, prav tako spoštovanje, trdo delo, prizadevanje za to, da kar najbolj napreduješ, tako da v prvi vrsti tekmuješ sam s seboj.« 

Njena glavna vzornika, kar zadeva odnos do življenja in bivanja, sta starša, oba po poklicu zdravnika. Med vzornike prišteva tudi dve leti starejšega brata, mojstra informatike. »Vsak človek, za katerega se mi zdi, da je naredil nekaj dobrega, je lahko zame vzor. Prav zdaj berem odlično knjigo Kobeja Bryanta, prebrala sem biografijo Rafaela Nadala, Rogerja Federerja, Andrea Agassija. Zanimajo me življenjske zgodbe športnikov. Pri vsakem najdem koristno sporočilo. Prav napake uspešnih ljudi te lahko pravilno usmerijo, ti dajo motivacijo, pa čeprav vemo, da se največ naučimo na njih.« 

Starejše generacije danes mlajše rade označijo za pasivne. Menijo, da jih politika ne zanima dovolj, da so preveč ujeti v svoje mikrosvetove na telefonih in računalnikih. A kakšna je resnica? Da mladi ne sledijo politiki ali da politika ne dohaja današnje mladine? Na ta vprašanja nam je odgovoril prof. dr. Tomaž Deželan, redni profesor na fakulteti za družbene vede, ki se med drugim ukvarja prav s tematiko mladih v povezavi s politiko. Intervju preberite tukaj.