Le kaj se dogaja v naši lepi Sloveniji? Vse več je nasilja, umorov. Že tako nas je malo, namesto da bi se razumeli in spoštovali. Škoda je vsakega, ki umre nasilne smrti. Takega greha ni, da bi ga moral s smrtjo poplačati. Morda je ta virus kriv, da se je začelo vse večje nasilje. Ampak za to ni opravičila. Nasilju je treba reči stop! Ko bi bile pri nas take kazni, kot so na primer v Ameriki, bi vsak dobro premislil, preden bi dvignil roko nad sočloveka. Dokler bodo pa pri nas tako mile kazni, bo umorov vse več. 

Ko pridejo policaji na dom in malo okarajo tvojega partnerja, ne pomeni nič. Kvečjemu še slabše je. Pravijo tudi: »Za take malenkosti nas ne kličite.« 

Zgrozila sem se, ko so morilcu znižali kazen za umor žene. V Ameriki bi sedel v ječi do smrti, če ne bi dobil celo smrtne kazni. Tam, če imaš psihične težave, te dajo v bolnišnico, sicer pa v arest. In tako je prav, kajti tisti, ki je moril, bo lahko še. Pravijo, v drugo je lažje. In kakšni so ti psihiatri, da takega nasilneža izpustijo med ljudi? Vidim, da se jih vse več sklicuje na to, da ne vedo, kaj so počeli. Ah dajte no, to je vse njihova igra, še kako so pametni, zviti kot lisice. Igrajo na to karto, in to zelo uspešno. Ti morilci ne bi smeli imeti odvetnika, saj ko jih zagovarjajo, imajo že napol prosto pot na svobodo. Se pravi, več denarja ima morilec, prej bo prost. In to ni prav. 


Kako malo je vredno življenje, lahko vidite po tem, kako sramotno nizko kazen dobi morilec. Če je že pri umoru tako milo kaznovan, jo bo za fizično in psihično maltretiranje dobro odnesel. Spomnila sem se, ko je gospa Sabina Obolnarjeva rekla, da moramo ukrepati ali prijaviti nasilneža. Lahko je reči, težje je to storiti. Če ga prijaviš, ti še kakšen policaj porogljivo reče: »Kaj si pa jezikala ali pa si že zaslužila.« To, ko pridejo policaji na dom in malo okarajo tvojega partnerja, ne pomeni nič. Kvečjemu še slabše je. Pravijo tudi: »Za take malenkosti nas ne kličite.« 

Tudi jaz sem izkusila nasilje. Bila sem mlada in neumna, da sem vse to prenašala. Bil je veliko starejši od mene in me imel za svojo last, s katero lahko dela, kar hoče. V javnosti se je delal, kako rad me ima, doma je bil pa hudič. Kolikokrat sem bežala, tudi skozi okno sem skočila, on pa me je lovil s pištolo. Če bi me ujel, bi me ustrelil, to sem vedela. Če se samo spomnim, kako je bilo hudo, me kar zmrazi. Kar veliko let sem živela v stalnem strahu, in ko je umrl, sem se rešila vsega zla. Takrat sem si zadala, če bom še kakšnega imela, se ne bom pustila maltretirati. In tega sem se držala. Svojega drugega moža sem odvadila pijače, kar je kar težek proces. A izplačalo se je, saj sva imela lep zakon. Na žalost je umrl zaradi raka.

Zdaj sem sama. Ne mislim se več vezati, ker hočem na stara leta mir. Saj se ve, dobri so oddani, slabih je pa kolikor hočeš. Ženskam pa priporočam, ko bo mož ali kdor koli dvignil roko nad vas, pojdite stran od njega. Kajti prva klofuta pomeni, da jih bo še in bodo vedno hujše. Imejte se rade, pa bodo tudi drugi vas imeli radi.