Tudi gostje, ki pridejo k nam, so navdušeni nad lepoto kraja in slikovite narave, ki nas obdaja. Nekaj posebnega je gorska veriga Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, vrhovi vršacev se zrcalijo v jezeru, ki ima obliko srca, dolina pod Kočno je poseljena skoraj do vznožja, sklenjene v venec jo obdajajo jezerske kmetije,« pove Polona Karničar, ki je v častitljivi 500-letni Šenkovi hiši – to je tista kmečka arhitektura, ki je bila na Slovenskem največkrat fotografirana – odraščala. Zdaj je kmetija, ki jo upravljata z možem Drejcem, usmerjena v sonaravni kmečki turizem.



Ovčarski bal

V krasnem okolju, kjer poleti ni prevroče, saj so povprečne temperature okoli prijetnih 26 stopinj Celzija, in ni premočno obljudeno in hrupno, je za vsakogar kaj, tako za aktivne obiskovalce kot tiste bolj ležerne, ki se skoraj zapovedano morajo ustaviti vsaj ob Planšarskem jezeru ob vznožju Jezerskega vrha. Polona Karničar, ki je tudi predsednica Turističnega društva Jezersko, izpostavi, kaj si velja ogledati, če se odločimo za izlet ali počitnice na Jezerskem. »Najpomembnejše tri stvari so ovca, voda in hribi. Narava nam je podarila visoke hribe, pod Grintovcem na 1542 metrih nad morjem že več kot stoletje kraljuje Češka koča, niže je umetno Planšarsko jezero, spomin na leto 1348, ko se je s potresom v dolino zlilo ledeniško jezero, nad Ankovo domačijo izvira zdravilna mineralna voda, imenovana jezerska slatina. Ledenik pod Skuto je najbolj jugovzhodno ležeč ledenik v Alpah, edini slovenski, saj je Triglavski bolj slab. 



Ovce avtohtone jezersko-solčavske pasme se pasejo pod Golim vrhom in po vsem Jezerskem. Imamo kmetijo, na kateri redijo plemenske ovne te pasme, in Ovčarski bal, vsakoletno etnografsko prireditev drugo nedeljo v avgustu, v spomin na čase planšarstva oziroma planinstva, kot pravimo Jezerjani.« Od dogajanja na Jezerskem, ki so pomembna vez med preteklostjo in sedanjostjo, velja omeniti tudi Jezersko štorijo, ki traja od prvega julija do zadnjega avgusta. Vsak dan je en brezplačen dogodek: voden ogled po slikoviti Jezerski dolini, pravljični pohod do Palčkove skale, prikaz predelave volne, kuhanje masunjeka na odprtem ognju.



Veste, kaj je preužitkarica?

Jezerjani, okoli 700 jih je in se imajo bolj za Korošce kot za Kranjce, goste sprejmejo prijazno. Na svojih maloštevilnih kvadratnih kilometrih raznovrstnih lepot površja, podzemlja in vrtoglavih kamnitih višin za daljši obisk ponujajo različne nastanitve, prilagojene vsakemu posamezniku (ponudba na www.jezersko.info): hotel, apartmaje, penzione, planinske in počitniške hiše, hostel, kampa in turistične kmetije. Sploh zadnje so precej obiskane. 



Turistična kmetija Šenkova domačija, od koder seže pogled v višavje med stene Grintovcev, je odprta vse leto. Z gručasto postavitvijo osmih, z leseno kritino kritih stavb je neponovljiv biser alpske arhitekture. Glavna hiša se ponaša z letnico 1517, etnografsko zanimivi so lesena hiša za posle, hlevi in preužitkarica, ki so jo postavili na novo, a je natančna kopija hiške, ki sta jo nekdaj gospodar kmetije in žena dobila, potem ko sta kmetijo predala nasledniku. V preužitkarski hiši je 12 ležišč, pod jesenovimi drevoredi je prostor za postavitev šotorov, vsi, ki si želijo malce drugačne izkušnje, lahko spijo na seniku, nepozabno doživetje pa je bivanje v obnovljeni pastirski koči v osrčju Golega vrha, na Jenkovi planini. 



Masunjek in žganci

Pa brez skrbi, kot za spanje bodo Jezerjani poskrbeli tudi za hrano. Največ tipičnih jezerskih jedi je povezanih s prehrano pastirjev, ki so pasli ovce na planinah, in so skuhane iz sestavin, ki so jih sami pridelali na kmetijah. »Masunjek je pastirska jed iz kisle smetane in ajdove moke, značilni za naše kraje so tudi po koroško narejeni ajdovi žganci, obara in pečena jagnjetina. Jedi pripravljamo jezerski turistični ponudniki,« pove Polona Karničar.