Na vsako turo se moramo dobro pripraviti, ne glede na letni čas oz. njeno dolžino. »Za turo moramo pripraviti dober načrt. Ne smemo pozabiti, da nas mora primerno razgibati, da se moramo na njej kaj novega naučiti, da se moramo prijetno počutiti, se po možnosti še od srca nasmejati in vzbuditi notranjo radost. Načrtujmo tako, da nas bo pot vodila mimo naravnih, kulturnih in zgodovinskih zanimivosti,« v učbeniku Planinska šola (tretja, dopolnjena izdaja, Planinska zveza Slovenije, 2016) poudari Marinka Koželj Stepic, ki še opozori, da »se moramo vsake ture lotiti previdno, ne smemo je ne podcenjevati niti pretirano precenjevati«. Knjiga, ki jo je vredno vzeti v roke tako pri začetnih kot že izkušenih korakih v gorski svet ali pa se v nadaljevanju sprehoditi čez njene smerokaze.
Za začetek lažje in krajše ture
Začnimo z lažjimi in krajšimi izleti v ugodnih vremenskih razmerah. Priporočljivo se je včlaniti v planinsko društvo, kjer raznolike izlete organizirajo strokovno usposobljeni vodniki Planinske zveze Slovenije, hkrati pa boste našli enako misleče ljubitelje gorske narave, družbo pri dejavnosti, ki vam je všeč, in prijatelje. Tako nabiramo znanje in izkušnje ter spoznavamo gibanje po različno zahtevnih poteh.
Pred planinskim izletom se vprašajmo o svoji psihofizični pripravljenosti in primernosti izbrane poti ter preverimo vremensko napoved in odprtost planinskih koč. Na pot se odpravimo dovolj zgodaj, da se izognemo poletni vročini in popoldanskim nevihtam. Na turi je pomembno poznavanje in prepoznavanje nevarnosti, kot so hitre vremenske spremembe, neobvladovanje tehnike gibanja, padajoče kamenje itd., dobrodošle so tudi osnove orientacije. Predvsem pa je pomembno, da znanje znamo in zmoremo samostojno uporabiti ter ga prilagajati razmeram in okoliščinam.
Ob dobri telesni pripravljenosti je tura varnejša, na njej se bolje počutimo in uživamo. Za planinstvo je pomembno, da smo sposobni nekaj ur hoje dnevno po razgibanem terenu, hoja po zahtevnih in zelo zahtevnih poteh pa poleg vzdržljivih nog zahteva tudi močne roke.
SOS |
---|
Ob nesreči v gorah ostanimo mirni, zaščitimo sebe in ponesrečenca, ponudimo prvo pomoč ter pokličimo center za obveščanje na številko 112. Navedemo naslednje podatke: KDO kliče, KAJ in KJE se je zgodilo, KDAJ se je zgodilo, KOLIKO je ponesrečencev in KAKŠNE so poškodbe, KAKŠNE so okoliščine na kraju nesreče (pomembno v primeru helikopterskega reševanja), KAKŠNO pomoč potrebujemo. |
Kaj spada v nahrbtnik?
Pomembno je, da poskrbimo za ustrezna oblačila, ki nas bodo zaščitila pred morebitnim vetrom, mrazom in padavinami, še pomembneje pa, da nogam privoščimo kakovostne in uhojene planinske čevlje. Oblačila in obutev izberemo glede na letni čas, ne glede na to, kam in za koliko časa se odpravljamo v gore, pa moramo imeti v nahrbtniku vedno prvo pomoč, nekaj hrane in pijače za rezervo, zaščito pred soncem, čelno svetilko, mobilni telefon s polno baterijo, dokumente (osebno in planinsko izkaznico z urejeno članarino in zavarovanjem za planinsko dejavnost), nekaj toplih oblačil ter kapo in rokavice, saj se lahko v gorskem svetu vreme zelo hitro spremeni.
Kompas in zemljevid
V nahrbtnik sodita kompas in planinski zemljevid, pri načrtovanju izleta je dobrodošel tiskani vodnik, medtem ko naj informacije s spleta in družabnih omrežij služijo le za osvežitev aktualnih razmer na poti. Če se odpravljamo na večdnevno turo in bomo prenočevali v planinski koči, kjer si lahko privoščimo tudi okusno, sveže pripravljeno hrano, ne smemo pozabiti planinske spalne rjuhe.
Kakšno tehnično opremo potrebujemo, je odvisno predvsem od letnega časa in zahtevnosti poti – predvsem pa jo moramo znati pravilno uporabljati. Tega se lahko naučimo na kakšnem tečaju, nato je treba pridobljeno znanje utrjevati. V zgodnjem poletju so v visokogorju še snežišča, za varno prečenje katerih so potrebne dereze in cepin, na zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh pa samovarovalni sestav s plezalnim pasom in čelado.
Zapeljan v gore Prgišče predlogov iz pravkar izdane brezplačne brošure Zapeljan v gore Cipre Slovenija, planinske zveze Slovenije in Ekosklada, Slovenskega okoljskega sklada, z idejami za lažje planinske izlete, dostopne z javnim potniškim prometom. Vozni redi so objavljeni v knjižici Vozni redi v Alpah 2017. (Več na www.pzs.si in www.cipra.org/sl): 1. Mariborska koča na Pohorju 2. Kamniško sedlo 3. Slap Orličje 4. Velika in Mala planina 5. Kriška gora 6. Planina Kofce 7. Lubnik 8. Črna prst 9. Slap Savica 10. Planota Komna 11. Porezen 12. Sabotin 13. Slap Virje |
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: