Motnja igranja video iger je tako priznana kot patološko stanje, ki lahko človeka zasvoji prav tako kot kokain, so sklenili strokovnjaki, ki so navedli tudi simptome, po katerih naj bi zdravniki in drugim, ki obravnavajo prizadete, pomagali postaviti diagnozo in ločevati odvisnost od preživljanja prostega časa. Tako pojasnjujejo pri Svetovno zdravstveni organizaciji, kjer so prvič po 90. letih minulega stoletja prenovili katalog bolezni, poškodb in vzrokov smrti, novi dokument pa vsebuje več novih poglavij.



Odvisni od računalniških iger svoj življenjski slog prilagodijo potrebam igranja kljub negativnim posledicam. Takšno vedenje mora trajati najmanj leto dni, da ga lahko opredelimo kot zasvojenost, za odvisne je značilna še izguba nadzora. Osredotočeni so zgolj na zaslon in ne zmorejo prenehati igrati, nekateri v skrajnih primerih celo opustijo vse druge dejavnosti, kot sta šola in služba, in se povsem izolirajo od domačih in tistih, ki niso del igralne skupnosti. Po dozdajšnjih ugotovitvah je med odvisnimi večina mladih moških in najstnikov.



Strokovnjaki opozarjajo, da se vzroki zasvojenosti, kakor pri drugih oblikah odvisnosti, običajno skrivajo drugje in izvirajo iz težav na drugih življenjskih področjih. Z uspehi v videoigrah tako nadomestijo primanjkljaj pozornosti in zadovoljstva. Ko se zasvojenost poglablja, izgubljajo stik z realnostjo in vse več časa posvečajo igram in virtualnim prijateljem, s katerimi delijo vznemirjenje na zaslonih. Industrija z računalniškimi igrami je izjemno dobičkonosna, največ pa služi na vzhodnoazijskem tržišču, po pričakovanjih je nasprotovala uvrstitvi odvisnosti od video iger na seznam duševnih motenj. No, s seznama je Svetovna zdravstvena organizacija umaknila transspolnost, med motnje pa je dodala še kompulzivno kopičenje.