V uvodu letos izdane knjižice, namenjene psihoedukativnim delavnicam, na srčiko problematike pokaže psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek: »V razvitem svetu se soočamo z epidemijo s stresom povezanih zdravstvenih težav. Stres prehitro označimo za negativnega in pri tem pozabimo na njegovo kompleksno naravo. O delovanju človekovih možganov in telesa še vedno vemo tako malo, da nas običajni odzivi plašijo.« Sama v psihiatrični ambulanti vsakodnevno srečuje ljudi, ki imajo raznovrstne težave. »Posebej izstopa skupina tistih, ki jim je stres zamajal ravnovesje. Ob ustreznem obvladovanju stresa bi imeli mnogo manj težav oziroma bi se jim lahko celo izognili,« poudarja prof. dr. Dernovškova.



Vse se začne v možganih

V priročniku lahko med drugim še preberemo, da se stresorjem, kot pravimo stresnim situacijam, ni mogoče izogniti, saj življenje od nas nenehno zahteva prilagajanje novostim in spremembam. Problem nastane, ko je stresa preveč oziroma traja predolgo. Tedaj lahko vodi v bolezen, depresijo in bolezensko tesnobnost – anksioznost, pa tudi zelo resna obolenja, kot so rak in srčno-žilne bolezni. Vse se začne z brezpogojno, hitro reakcijo možganov, ki v vsaki stresni situaciji pošljejo informacijo, da smo v nevarnosti, prek živčnega sistema najprej mišicam in notranjim organom. Ta odziv se imenuje boj ali beg. Predvsem od našega odziva in naše osebnosti oziroma čustvenega delovanja je odvisno, koliko nam bo uspelo občutja ogroženosti in strahu obrniti v svojo korist.


Pa pa, nemoč!

Nedvomno negativni stres najučinkoviteje pomagata krotiti gibanje in sproščanje. Po nekaterih podatkih zadostna količina zajema 300 minut telesne dejavnosti na teden, ko se vsaj malo spotimo. Zavedanje o pomenu redne rekreacije in njeno izvajanje pa v spoprijemanju s stresom nikakor nista dovolj. V našem telesu je namreč okrog 680 mišic in v trenutku, ko dobijo ukaz, naj se pripravijo na nevarnost, torej boj ali beg, večina njih to tudi stori – se skrči. Prav to lahko, če pozabimo na posledično sprostitveno reakcijo, povzroči različne težave v delu telesa, kjer je posameznik najbolj občutljiv. Nekatere začne boleti glava, druge zagrabi križ, tretje zaboli v prsih ali kje drugje. Razveseljiv podatek pri vsem skupaj je, da isti mehanizem, ki vključi stresno reakcijo telesa, to zmore tudi izključiti. Ljudje, ki različnih načinov obvladovanja stresa niso razvili že kot otroci, se lahko t. i. sprostitvene reakcije naučijo in tako ponavljajočemu se občutku nemoči le še pomahajo v pozdrav.



Hitra sprostitvena reakcija

Preizkušeno učinkovita hitra sprostitvena tehnika poteka tako, da najprej naredimo globok vdih skozi nos in napnemo vse mišice dela telesa, ki je najbolj napet oziroma boleč. Zadržimo dih za 10 do 20 sekund in nato izdihnemo skozi usta ter sprostimo napetost. Vajo ponovimo: vdihnemo, napnimo mišice najbolj napetega dela telesa; zadržimo dih za nekaj sekund, izdihnemo in sprostimo mišice. Enak postopek ponovimo še trikrat. Trenirajmo vsak dan. Vajo lahko izvajamo tudi tako, da hkrati napnemo mišice celotnega telesa.


Razveseljiv podatek pri vsem skupaj je, da isti mehanizem, ki vključi stresno reakcijo telesa, to zmore tudi izključiti.


Obvladovanje čustev

Sestavni del učinkovitega spopadanja s stresom zadeva obvladovanje čustev in misli. Vedeti moramo, da negativna čustva niso nujno nekaj slabega; včasih nas prav strah in jeza zavarujeta pred nevarnostjo. Bistveno je, da nad svojimi mislimi vzpostavimo kar najboljši nadzor. Vsak večer pomislimo na vsaj eno dobro stvar, ki nam jo je uspelo opraviti, pa tudi če gre za malenkost, kot sta hišno opravilo in odposlana elektronska pošta, s katerima smo že dolgo odlašali. Kdor ves čas razmišlja le o katastrofi in goji slaba pričakovanja, zagotovo ne bo živel zadovoljno. Nujno je zavedanje, na katere dejavnike stresa lahko vplivamo in na katere ne. Kadar se ukvarjamo s stvarmi, na katere nimamo vpliva, nam to jemlje moči, nas še dodatno zbega, problema ne rešimo in težave se krepijo.



Stop neprijetnim mislim

Priporočljivo je odganjanje neprijetnih misli, kar je mogoče početi različno. Lahko se osredotočimo na prijetne spomine in fantazije ali pa izvajamo aktivnosti, ki zahtevajo popolno pozornost, denimo šivamo, rešujemo križanko ipd. Komur se ne zdi preveč čudaško, naj po priporočilu iz priročnika poskusi še t. i. tehniko stop! To besedo glasno izrečemo in hkrati močno zaploskamo takoj, ko se pojavi negativna misel. Verjetno ni odveč ponoviti, da moramo obenem o sebi v mislih negovati pozitivno podobo, se opominjati na svoje vrline in sposobnosti. Ne pozabimo vedno najti tudi časa le zase, se razvajati, si privoščiti bodisi mineralno kopel bodisi poslušanje in plesanje na magično ritmično glasbo ali kaj tretjega, kar nas spravlja v dobro voljo.