Tole ni nujno katastrofa

Če vzamemo v zakup možnost, da se lahko odločimo – odslej bom videl stres kot pozitivno izkušnjo – kaj imamo od tega? To, da naše videnje okoliščin odločilno vpliva na to, kako se bomo nanje odzvali. Če namreč stres vidite kot čisto katastrofo, še en dokaz, da je to življenje čisto prevelik zalogaj za vas, in da ne zmorete, lahko posežete po substancah, ki povzročajo odvisnost, lahko ležete na kavč za tri dni, ker »tako in tako nima smisla«, ali pa si iz ure v uro umišljate hujše scenarije, ki so po vašem mnenju neizogibni. Dokler se vam ne »zmeša«. Kar pa ni stanje, ki pozitivno in učinkovito vpliva na reševanje problemov. 

Zato ne deluje niti, če se odločite, da se boste od danes naprej izogibali stresu. Opirati se začnete na škodljive vedenjske mehanizme, ki vam onemogočajo, da bi se soočali z življenjem, kot je. Beg pa, to vemo, je primeren le, če vas lovi sabljasti tiger. V življenju si večina ljudi želi prepoznati smisel. Ena od poti, ki vas zagotovo ne bo napotila tja, je nenehno izogibanje neudobju. Pametno je zato iti pogumno po poti in zaupati sebi, da se zmoremo soočiti z vsem, kar nanjo pride. Kajti še tako grozljiv lev ima srce na pravem mestu, strašila pa v glavi običajno le žeblje.



Niste sami

Kako torej živeti, da nas stres ne požre živega, vseeno pa se življenju ne izogibamo? Če vam rečemo, da začnite pozitivno razmišljati o stresu, najbrž ne povemo nič revolucionarnega. Pozitivna psihologija je goba, ki raste tudi na sončen dan. Lahko pa naredite te tri stvari:

1. Ko opazite, da se je vaše telo začelo odzivati na stres in vas začne počasi že grabiti panika, se ustavite in recite, da vam telo tako v resnici pomaga k osredotočenju, daje energijo. Hitrejše bitje srca vas pripravlja za akcijo. Dihate hitreje? Super. V možgane boste dobili več kisika. Tipični stresni odziv se kaže tudi s kontrakcijo žilnih sten. Ravno zato kronični stres povezujejo s srčno-žilnimi obolenji. Torej je jasno, da ni ravno zdravo v tem stanju živeti leta in leta. A v resnici je vse odvisno od našega zornega kota. V študiji, katere »poskusni zajčki« so verjeli, da je stres dober odziv, žilne stene niso doživljale hujših pretresov. Ostale so sproščene. Srce je seveda hitreje bilo, a telo se je odzivalo, kot bi doživljalo trenutke radosti ali poguma. Zdaj pa si predstavljajte, kolikšno moč imate nad tem, kako preživite svoje življenje. Prepričana sem, da bi vsi raje izbrali dolgo življenje kot infarkt pri petdesetih. Še posebno če vzamemo v zakup sodobne podatke, da so ženske vse bolj ranljiva skupina znotraj bolezni srca.

2. Recite si, da zmorete. Še več, da se lahko iz te izkušnje kaj naučite, zrastete.

3. Niste sami. Da ste v stresu, ne pomeni, da ste življenje popolnoma zavozili. Pomeni samo, da ste – v stresu. Niste edini.



Stres ni zločinec sam po sebi

Desetletja smo poslušali, da je stres Mrlakenstein našega sveta. Kaj pa če ni? V ZDA so osem let delali raziskavo, ki je sledila 30.000 odraslim. Ljudi so spraševali, koliko stresa so doživeli v preteklem letu. Drugo vprašanje je bilo še bolj pomembno: Verjamete, da vam stres škodi? »In potem so uporabili javne podatke o tem, kdo je umrl,« se namuzne psihologinja McGonigal za TED. »Naprej slabe novice,« nadaljuje. »Ljudje, ki so bili prejšnje leto v velikem stresu, so imeli za 43 odstotkov višje tveganje za smrt. Ampak ta podatek je veljal samo za tiste, ki so verjeli, da stres škoduje njihovemu zdravju.« Logično lahko zato sklepamo, da tisti, ki so bili sicer v ravno tako močnem stresu, a nanj niso gledali kot na nekaj uničujočega, po veliki verjetnosti še vedno hodijo po svetu. 



   DOBRO JE VEDETI   
1. Stres povzroča nespečnost. 

2. Najboljše naravno zdravilo je smeh. Znižuje raven kortizola, adrenalina, pospeši pa izločanje dopamina.

3. Žvečenje žvečilnih gumijev je prav tako koristno.

4. V tridesetih letih je Hans Selye, endokrinolog avstrijsko-kanadskega rodu, prvi uporabil besedo stres, in sicer pri živalih.

5. Ženske, ki so pogosto pod stresom, so v večji nevarnosti, da posežejo po lastnem življenju. Posebno ranljiva skupina so zaposlene mame brez socialne podpore in razumevanja.

6. Stres ohranja človeštvo pri življenju. Z generacijami je zaradi odzivov, ki jih sproža, pripomogel k okoliščinam, ki so zahtevale budnost in osredotočenost, in s tem preživetje. 


Stresa pa se lahko otresemo tudi z redno telesno aktivnostjo. Na dobro počutje blagodejno vpliva že redna hoja, naj bo to sprehod s hišnim ljubljenčkom, pot v službo ali zgolj opravila okoli hiše. Vsak korak šteje, za pomoč in vzpodbudo pa jih z vami prešteva tudi akcija Zakorakaj k zdravju na spletni strani izogniseraku.si