Danes obeležujemo svetovni dan zdravja, stroka poudarja pomen dostopa zdravstvenih storitev za vse zemljane – toda statistika žal kaže, da si kar polovica prebivalstva ne more privoščiti ustreznega zdravljenja, ko ga potrebuje, in preventive, s katero je kdaj mogoče preprečiti tudi najhujša obolenja.

Žal pa tudi tisti, ki imamo zdravstvene storitve na dlani, zanemarjamo pomen preventive in se zazremo v svoj življenjski slog šele takrat, ko gre počutje po zlu in nastopi bolezen. Kot ob svetovnem dnevu poudarja dr. Aljoša Danieli, zdravnik splošne medicine in specialist nevropsihiatrije iz Medicinskega centra Barsos, svet stoji na mladih, zato bi morala »družba organizirati primerne aktivnosti že od vrtca, da bi se ljudje naučili zdravo živeti«.



Zdravstvena stroka seveda pozdravlja vse oblike rekreacije, a poudarja, da se je tudi te treba lotiti premišljeno in postopoma. Še posebno če smo pozimi povečini počivali. »Tudi vrhunski športniki morajo na začetku nove tekmovalne sezone po daljšem počitku postopoma stopnjevati svojo športno aktivnost,« poudarja dr. Danieli. »Običajno se najprej povečuje obseg treninga in šele nato intenzivnost. Pri ljudeh, ki so manj ali celo neaktivni  mesec dni in več, se metabolična aktivnost, fizikalni in kemični dejavniki v telesu spremenijo. Za ponovno prilagoditev telesa na napor je potrebno vsaj dvanajst tednov. Prezgodnji pričetek z večjimi obremenitvami  pri športni rekreaciji pomeni tveganje za nastanek  pretreniranosti  in poškodb.« 

Kot pojasnjuje, poškodbe v grobem delimo v dve skupini: »V prvo spadajo akutne poškodbe, kot so zlomi, zvini, izpahi, akutna vnetja ligamentov in mišic, v drugo pa kronične poškodbe, med katere uvrščamo obrabo hrustanca v sklepih, kronična vnetja s posledičnimi strukturnimi spremembami ligamentov in burz ter spremembe na kosti zaradi dolgotrajne obremenitve. Poškodbe iz prve skupine lahko nastanejo kot možen dogodek pri športnikih, kot zelo verjeten pa pri ljudeh, ki precenjujejo svoje zmožnosti in telesno pripravljenost. Poškodbe iz druge skupine so najpogosteje posledica telesne zgradbe (na primer pri ljudeh, ki imajo telesno težo, večjo kot 90 kg, in želijo teči maraton) ali pa nastanejo pri ljudeh, ki imajo pomanjkljivo tehniko v posameznem športu (na primer nastanek teniškega komolca).«



Preudarnost je torej ključ do zdrave rekreacije in dolgoročnih rezultatov, nadvse pa je priporočljiv tudi posvet s strokovnjakom, še poudarja dr. Danieli: »Preden posameznik prične z resnejšo vadbo posameznega športa, priporočam posvet s kineziologom, ki ga bo poučil o tehniki in načinu treninga. Pomembna sta postopen dvig intenzivnosti in obsega treninga ter upoštevanje svoje fizične zmožnosti in telesne konstitucije.«

In ker se je najlepše in najbolj zdravo športno udejstvovati v naravi, ne pozabimo še na druge pomembne preventivne ukrepe, še sklene dr. Danieli: »V spomladanskem času je že povečana možnost za sončne opekline, več je insektov, kot so komarji in klopi, je opozoril dr. Aljoša Danieli. Klop lahko povzroči na primer borelijo in vnetje možganske ovojnice.« Zatorej se pravočasno in ustrezno zaščitimo!